Dan božjega služabnika Antona Mahniča

Slovenija | 21.11.2013, 12:28 Tone Gorjup

V krški škofiji na Hrvaškem imajo vsakega 14. v mesecu tako imenovani dan božjega služabnika Antona Mahniča. Za to so se odločili, da bi vzporedno s procesom za njegovo beatifikacijo, verniki z molitvijo na priprošnjo svetniškega škofa in spoznavanjem njegovega življenja, peljali še drug proces, ki je potreben za razglasitev za blaženega. Ker je škof Mahnič Slovenec, vabijo tudi nas, da sodelujemo v tej pobudi.

Postulator Sašo Ilijić je dejal, da so se za 14. dan v mesecu odločili, ker je bil škof Anton Mahnič, doma iz Kobdilja na Krasu, rojen 14. septembra 1850. S tem dnem se sklada tudi njegov odhod v večnost, saj je umrl 14. decembra 1920 v Zagrebu. Medtem, ko mora postulator skupaj s sodelavci zbrati vse gradivo, dokumente in pričevanja, ki govore o kandidatu, se mora pokazati, da kandidat tudi med verniku uživa zaupanje. Postopek ne more biti uspešen, če ljudje svetniškega kandidata nimajo za vzornika, se mu ne priporočajo. Če ni molitve, tudi čudeža ne moremo pričakovati. Tega se zavedajo tudi pripravljavci postopka za beatifikacijo Antona Mahniča, ki je bil štiriindvajset let škof na otoku Krku. Zato so vernikom domače in drugih škofij svetovali, naj se enkrat mesečno zberejo na grobu božjega služabnika.

Pred dnevi je bil na Krku profesor Rafko Valenčič, ki je povedal, da so verniki krške škofije povabilo vzeli zares. Nad obiskom molitvenih srečanj je navdušen tudi ordinarij v Krku, škof Valter Župan. Čeprav verniki niso poznali svetniškega škofa, so pobudo o njegovem dnevu in tudi postopek za beatifikacijo, veli zares. Škofa Mahniča so fašisti pregnali z otoka Krka v notranjost Italije. Po letu dni se je precej bolan vrnil v svojo škofijo, a je moral kmalu na zdravljenje v Zagreb, kjer je konec leta 1920 umrl v sluhu svetosti. Verniki njegove škofije ga danes poznajo bolj po pripovedovanju, saj je minilo že več kot devetdeset let od njegove smrti, poleg tega je bil do leta 2002, ko so njegove posmrtne ostanke prenesli v stolno cerkev v mestu Krku, pokopan v Zagrebu. Zato želijo dnevi božjega služabnika Antona Mahniča vernikom pomagati tudi pri tem, da bi se bolje seznanili z življenjem in delom tega velikega škofa.

Bomo imeli kdaj tudi dan božjega služabnika Antona Vovka?

Po mnenju Rafka Valenčiča, bi v Sloveniji lahko začeli s podobno pobudo za božjega služabnika Antona Vovka. Zgled imamo tudi v tako imenovanih Halasovih dnevih. Podobno kot verniki na otoku Krku, se tudi v murskosoboški škofiji priporočajo svojemu svetniškemu kandidatu. Že pred leti so zaživeli tako imenovani Halasovi shodi, ki so najbolj pogosto 21. dan v mesecu, na dan njegovega pogreba. Mesečna srečanja, ki se vrstijo od leta 3003 so običajno v Veliki Polani oziroma v tamkajšnji župnijski cerkvi in na grobu božjega služabnika Danijela Halasa. Shodi so občasno tudi v drugih župnijah lendavske dekanije.