Pregled dogodkov od 8. do 15. novembra

Slovenija | 17.11.2013, 07:48 Tone Gorjup

V Sloveniji je v minulem tednu odmevala seja državnega zbora, na kateri so sprejemali proračun za prihodnji dve leti. Nanjo je bila vezana zaupnica vladi Alenki Bratušek, ki jo je slednja dobila. V njeni senci se je Slovenija znova zadolžila - tokrat za milijardo in pol. Bruselj meni, da je Slovenija na pravi poti, a manevrskega prostora ni več. Medtem so se v Kopru končali Monaldovi dnevi, v Ljubljani pa je minil prvi del letošnjih Nikodemovih večerov. Zvedeli boste še za šanson leta 2013, kam je šla letošnja Ježkova nagrada, kam Murkova nagrada in kam Murkova listina

Monaldovi dnevi

V Sloveniji so se konec minulega tedna mudile relikvije blaženega Monalda Koprskega, ki je živel v 13. stoletju. Sklepna slovesnost, ki jo je vodil škof Jurij Bizjak, je bila minulo nedeljo popoldne v koprski frančiškanski cerkvi sv. Ane, kjer je potekalo tudi srečanje Frančiškovega svetnega reda koprske in tržaške škofije. Sledilo je slovo in prenos relikvij v Trst, kjer jih hranijo po drugi svetovni vojni. Tako imenovani Monaldovi dnevi so bili lepa priložnost za to, da smo svetnika, ki izhaja iz naših krajev in je s svojim učenjem zaznamoval cerkveno pravo svojega časa, bolje spoznali. Verniki so njegove relikvije lahko počastili v koprski stolnici, minoritski cerkvi v Piranu in pri Sv. Ani, kjer so bile shranjene do leta 1949. Tudi znanstveni simpozij je pripomogel k temu, da nam postaja blaženi Monald bolj domač. Ta frančiškan je bil v svojem času znan kot svet mož in razgledan cerkveni pravnik. Ohranila se je njegova pravna enciklopedija znana kot Summa Monaldina. Na ogled je bil tudi Monaldov ljubljanski rokopis, ki je med v celoti ohranjenimi prepisi najstarejši. Cerkveni pravnik p. Viktor Papež je na simpoziju opozoril, da ohranjeni dokumenti blaženega Monalda kažejo kot svetega človeka, modrega redovnika, graditelja miru, izkušenega pravnika in razpoložljivega v služenju Cerkvi.

Nikodemovi večeri v Ljubljani

V tednu, ki je za nami, so se v Ljubljani začeli 47. Nikodemovi večeri. Gre za tradicionalno obliko verskega izobraževanja akademske mladine, ki bo čez tri leta praznovala polstoletni jubilej. Tema letošnjih večerov so spremembe, po katerih kličejo razburkani časi, v katerih živimo. Pripravljata jih Socialna akademija in Univerzitetna pastorala - Unipas. Voditelj slednje mag. Tone Česen je glede teme letošnji večerov opozoril, kako je „pomembno, da smo „pozorni na spremembe ali pa na spreminjanje, ki se dogaja okrog nas in hkrati, da znamo poiskati pravo mejo med tem, kaj se spreminja in kaj ohranimo v tistem, kar je dobro.“ Na eni strani je nujnost spreminjanja, na drugi pa potreba po ohranjanju tega, kar je dobro. To velja za vsako skupnost od družine do širše družbe, od delovnega okolja do cerkvenega občestva. Poleg tega se iskanje ravnotežja odvija na osebni, na družbeni in cerkveni ravni, zato so organizatorji v tem smislu oblikovali letošnje večere. Uvod vanje je bilo razmišljanje o „svežem vetu papeža Frančiška“ s klarentincem Brankom Cestnikom, novinarjem Tinom Mamičem in cerkvenim pravnikom Andrejem Sajetom. Sledili so večeri o prihodnosti naših otrok, o dotiku Božjega, o sprejemanju in spreminjanju, o današnjem „pridite in poglejte“ in o neizbežnosti svetega. Vmes je bila v sredo še akademija ob 20. obletnici Škofijske klasične gimnazije.

Državni proračun sprejet

V tem tednu je potekala težko pričakovana seja državnega zbora na kateri so poslanci in poslanke odločali o proračunu za prihodnji dve leti. Trajala je kar dvajset ur in minila brez posebnih presenečenj. Poslanci so sprejeli spremembe državnega proračuna za leto 2014 in s tem izglasovali tudi zaupnico vladi Alenke Bratušek. Proračunski primanjkljaj, ki je za letos dovoljen v višini milijarde in pol evrov, a je presegel dve milijardi, naj bi se prihodnje leto znižal na eno milijardo evrov, kar je pod zahtevanim pragom treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Vladni predlog proračuna je bil praktično sprejet brez popravkov, amandmaji opozicije zavrnjeni. Minister za finance Uroš Čufer je bil zadovoljen, njegova državna sekretarka Mateja Vraničar utrujena. Kot je povedala, morajo zdaj pripraviti vse, da bodo tak proračun lahko tudi izpeljali. Mnogi so sicer opozarjali, da je proračun za leto 2014 nerealen, da bo primanjkljaj višji. Kako na vprašanje, ali bo potreben rebalans, odgovarja minister za finance Uroš Čufer? Zaveda se, da bo težko, in da bodo potrebni dodatni ukrepi. Zadovoljnega obraza ni skrivala niti premierka Alenka Bratušek, ki je tako dobila zaupnico. Ta pravzaprav ni bila vprašanje, saj je razmerje moči še vedno precej na strani koalicije. Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je ob tem omenil, da je iskanje zaupnice na način, da si že vnaprej dogovorjen s koalicijskimi partnerji, nesmiselno. Smiselna bi bila le, če bi voditelji strank dali poslancem na izbiro, da se ti odločajo vsak zase, kakor mu narekuje vest. Če se vrnemo k proračunu, je potrjen tako tisti za prihodnje leto kot tisti za leto 2015. Poslanci opozicije so ob obravnavi opozarjali, da sta nerealna in nista razvojno naravnana, med prihodki pa da ne upoštevata drugega kot nove davke.

Spet smo se zadolžili

Medtem, ko so mediji na veliko poročali o seji državnega zbora in sprejemanju proračuna, je finančno ministrstvo dodatno zadolžilo Slovenijo za milijardo in pol. Minister Uroš Čufer je sicer še dan pred molčal, ko so ga spraševali, o načrtih za nadaljnje zadolževanje države. Dejal je le, da v začetku naslednjega leta načrtujejo izdajo obveznic na ameriškem trgu, oziroma podobno zadolžitev kot letos spomladi. V Bruslju so medtem ocenili, da vlada ukrepa v smeri gospodarskega preobrata, a da manevrskega prostora ni. Zmotilo jih je, da je parlament potrdi zakon o proračunu preden je komisija dala svoje mnenje.

Se družinskim zdravnikom obetajo boljši časi?

Zdravstveni svet je sredi tedna potrdil javno mrežo primarne zdravstvene dejavnosti, ki je s tem tudi sprejeta. Po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja se z njo znižuje predvidena obremenitev družinskih zdravnikov in pediatrov, ki bi tako skrbeli vsak za tisoč 500 bolnikov. Za uveljavitev take javne mreže pa bi potrebovali dodatnih 327 družinskih zdravnikov ter 50 pediatrov. Ob tem je Tomaž Gantar dodal da bo uveljavitev sprejete javne mreže v primarnem zdravstvu na letni ravni stala približno 40 milijonov evrov, a ta znesek glede na celotna sredstva v zdravstveni blagajni ne bi smel biti problem.

Kultura

Na Festivalu slovenskega šansona so minulo nedeljo naziv najboljši šanson 2013 podelili skladbi Utrip v izvedbi zasedbe Orkestrada. Na festivalu šansona, ki je letos prvič potekal na Velikem odru Drame Ljubljana, je bilo poleg zmagovalnega šansona mogoče prisluhniti še 11 skladbam, izbranim na natečaju. Na prireditvi so izročili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo je letos prejel Toni Gašperič. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da Gašperič v mnogočem spominja na Ježka. Ustvarja že skoraj pol stoletja, piše, nastopa na domačih in tujih odrih, pred mikrofoni in kamerami. Ježkovo nagrado RTV Slovenija podeljuje za posebne dosežke na področju žlahtnega humorja in satire.

V Slovenskem etnografskem muzeju so v ponedeljek podelili Murkovo nagrado, priznanja in Murkove listine za leto 2013. Prestižno nagrado za življenjsko delo, ki nosi ime po literarnem zgodovinarju in etnologu, je prejel upokojeni profesor Zmago Šmitek. Slednji je v slovensko etnologijo in kulturno antropologijo že pred desetletji uvedel novo tematiko s področja stikov Slovencev z neevropskimi svetovi in raziskav neevropskih kultur. Njegovo delo je zanimivo tudi za misijonologijo in primerjalno veroslovje, saj je posebno pozornost namenjal slovenskim misijonarjem, ki so delovali v oddaljenih deželah sveta. Tudi v njegovem delu Klic daljnih svetov slovenski misijonarji zavzemajo posebno mesto. Murkovo priznanje sta prejela muzejska svetovalka in kustodinja Daša Koprivec za znanstveno monografijo Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev ter Muzej Ribnica za razstavo in katalog Pregled ribniškega krošnjarjenja od patenta leta 1492 do danes. Center DUO Veržej pa je prejel Murkovo listino za ohranjanje in promocijo rokodelske dediščine v severovzhodni Sloveniji. Center domače in umetnostne obrti kot enota Zavoda Marianum, ki ga vodijo salezijanci, skrbi za rokodelsko dediščino v severnovzhodnem delu Slovenije. Poleg izobraževanj pripravljajo tudi rokodelske delavnice.

Šport

Edini slovenski predstavnik na letošnjem finalu svetovnega pokala v Münchnu, kjer so se zbrali najboljši strelci sveta, Rajmond Debevec, je v začetku tedna na tekmi z malokalibrsko puško leže osvojil drugo mesto. Glede prihodnje sezone pa je Rajmond Debevec dejal, da bo največ časa namenil pripravam za nastop na septembrskem svetovnem prvenstvu v španski Granadi, hkrati pa bo nastopil na tekmah za svetovni pokal, ki bodo v Fort Benningu, Münchnu, na Pragerskem in v Pekingu.

Kajakaš Jošt Zakrajšek je prejšnjo nedeljo na slovitem kajakaškem maratonu, ki ga vsako jesen od leta 1985 naprej organizirajo v Franciji, v svoji kategoriji zasedel drugo mesto.