Slovenija tone v krizo, finančna pomoč vse verjetnejša
Slovenija Andrej Šinko
Medtem ko Evropa okreva, Slovenija še bolj tone v krizo. Prihodnje leto bo poleg Cipra edina še vedno v recesiji. Na predzadnjem mestu, spet le pred Ciprom, pa bo v prihodnjem letu tudi po velikosti primanjkljaja. V Bruslju kljub temu poudarjajo, da se Slovenija še lahko izogne programu pomoči. Domači ekonomisti opozarjajo, da je pomoč vse verjetnejša.
Medtem ko Bruselj območju evra v prihodnjem letu napoveduje 1,1-odstotno rast BDP bo Slovenija beležila enoodstotni padec. Tudi napovedi za slovenski primanjkljaj niso spodbudne. Ta bo letos 5,8 odstotni, prihodnje leto 7,1 odstotni, kar pa je približno dvakrat več, kot je predpostavljala vlada. Minister za notranje zadeve Gregor Virant in minister za finance Uroš Čufer sta še pred kratkim menila, da letošnji primanjkljaj ne bo presegel treh odstotkov. Ekonomist Matej Lahovnik ob tem pravi: „Številke Bruslja so samo pokazale realno stanje slovenskega gospodarstva, ki ga podjetniki, obrtniki in ljudje vsak dan čutijo v svojih denarnicah. To se odraža v višjih in novih davkih, v upadu investicij in v povečanju brezposelnosti. Moramo vedeti, da je brezposelnost med mladimi na rekordnih ravneh.“
Premierka Alenka Bratušek je sicer še v začetku tedna bila optimistična. „Vsi pogovori, ki sem jih imela do sedaj v Bruslju me navdajajo z optimizmom in s tem, da to kar delamo, delamo v pravo smer. Seveda pa tega tempa ne smemo popustiti ampak moramo s stvarmi nadaljevati,“ je povedala. Da ni razlogov za optimizem pa poudarja Lahovnik, ki ga sicer ocene, ki jih je predstavil Bruselj ne presenečajo. „Presenečenje je, da uspeva vladi tako dolgo ustvarjati vtis, da je razmere v Sloveniji stabilizirala, čeprav je ravno s svojimi ukrepi poslabšala stanje v gospodarstvu.“ Ob tem pojasnjuje, da ocena Bruslja znižuje pričakovani BDP, kar pomeni, da se bodo skladno s tem znižali prihodki in bo primanjkljaj temu primerno velik. „Vprašanje je kako se bo na te napovedi odzvala vlada. Za zdaj kaže, da nekih resnih ukrepov ne načrtuje. Lahko se samo bojimo, da bodo razmišljali o uvedbi še kakšnega davka,“ je še povedal. Strah pred tem so pred kratkim izrazili že gospodarstveniki, ki pravijo, da z vedno višjimi davki postajajo vedno manj konkurenčni.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pravi, da bo Slovenija imela prihodnje leto dobre pogoje za rast, vprašanje pa je, ali jih bo znala izkoristiti. Da se je zunanje makroekonomsko okolje izboljšalo, se strinja tudi Lahovnik. „Vsa ostala gospodarstva okrevajo. Tisto, kar je najbolj zaskrbljujoče je, da vladi Alenke Bratušek uspeva plavati proti toku in, da je Slovenija ob Cipru edino gospodarstvo, ki se sooča z negativnimi gospodarskimi napovedmi.“ Ob tem sogovornik še omenja, da nas počasi prehitevajo že mnoge tranzicijske države.
