Narobe svet!

| 05.11.2013, 10:17

Ta čas se v naši državi večina ljudi ukvarja s tem, da preračunava, koliko davka nam bo še odmerila vlada, če bo zakon o obdavčitvi premoženja sprejet v parlamentu. Koliko bo vsak od nas moral še dati, da bodo tisti, ki so uspeli v zadnjih dvajsetih letih izprazniti banke in podjetja kot privilegiranci družbe in pridobljeno premoženje dobro skriti, še naprej lepo živeli? Plačali bomo torej tuje zapitke. Narobe svet!

Vlada in strokovnjaki, ki so pisali novi zakon o davku na premoženje v želji, da bi napolnili proračun in povrnili odtujeno premoženje, zdaj jemljejo vsem po vrsti brez izjem - tudi tistim, ki danes še za kruh komaj spravijo skupaj. Ne jemljejo zato, da bi ustvarili nek nov gospodarski razvoj, saj bo tudi gospodarstvo dobilo »lepo odmero« in po zadnjih popravkih, ki so jih predstavili, bodo razdelili gospodarstvo na dva dela - na energetiko z nizkim davkom ter na vse preostale dejavnosti z visokim. Tudi denar za ta davek ne bo vzet od ne vem kje, ampak delavcem - logično, kje pa naj podjetja drugače vzamejo? To pomeni, da bodo plače še nižje. Dobesedno srečni in hvaležni pa bomo morali biti, če zaradi tega ne bo še več brezposelnih.

Seveda ne moremo mimo kmetijstva. Glede na neurejenost področja, v katerem se prepletajo tudi določbe, da so kmetijska zemlja in gozdovi na nek način javno dobro, se bo v primeru sprejetja predloga novega zakona to temeljito spremenilo. Slej ko prej bo Slovenija posuta z ograjami in napisi »zasebna posest - prehod prepovedan«.

Je pa predlog novega zakona vendarle dal nekaj dobrega kmetijstvu: po dolgem času so kmetje enotni. Tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije sta zelo dejavna ter preračunavata in javno predstavljata, kaj pomeni nova obremenitev za kmetijstvo. Tako je tudi že jasno, da previsokega davčnega bremena kmetijstva ne bo rešila niti tako imenovana kapica (najvišja možna obdavčitev na hektar), ki je bila sprva določena na 25 evrov, nazadnje pa na 20 evrov na hektar.

Najbolj pa bo novi davek seveda udaril po razvojno naravnanih kmetijah, ki so vlagale v posodobitev objektov in izboljšanje kakovosti zemljišč. Namesto novih delovnih mest na takšnih kmetijah se bodo prelili v proračun milijoni litrov mleka, tone mesa, pšenice, jabolk. Ker bodo kmetije morale dati denar v proračun, ne bodo imele sredstev za razvoj svoje dejavnosti, zato ne bo več napredka in zanimanje za ta sicer lep, a zelo zahteven poklic, bo še manjše. Najbolj žalostno pa je, da marsikdo ne bo več želel prevzeti kmetije, ker bo to enostavno predrago breme.

Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri« bo torej (kako zelo preroške so bile besede prof. dr. Staneta Kavčiča na eni njenih prvih predstavitev) samo besedilo, ki se lepo bere. Višjo prehransko varnost si tudi lahko zamišljamo kot nekakšno pravljico o jari kači ali o steklenem polžu, pa četudi so nameni in želje ministra Dejana Židana popolnoma drugačni.

Pri vseh napovedih me ne navduši ali razveseli niti definicija o davčnem odpustku, ki se bo beležil v zemljiško knjigo. Torej če davka ne bomo mogli plačati, bodo to zapisali, potem pa se bodo nabirale obresti (to povedo seveda čisto potiho). V bistvu je to, glede na čas (globoka kriza, upadanje dohodka, ukinjanje številnih delovnih mest), nekakšna legalna nacionalizacija premoženja - saj če ga ne bomo mogli poplačati lastniki ali pozneje dediči, bo prešlo v last države, ki bo tokrat popolnoma legalno prišla do kmetijske zemlje, gozdov in objektov. Jasno, da v tem primeru ne bo še ene denacionalizacije čez 50 let, ker se bo v resnici zgodila prodaja!

Tako smo iz nekoč obetavne male države z možnostjo velikega razvoja in napredka postali veliki reveži. Nekoč prvi, danes med zadnjimi. Kako zelo boli tak padec. Pa ne samo zato, ker sta padec in izguba ugleda boleča, ampak tudi zato, ker je marsikdo že izračunal, da bo z novimi davki ob eno celo letno plačo (če je nekoč imel srečo, da je zbral skupaj za stanovanje ali hišo). Če danes nima za kruh, bo imel z novim davkom še manj. Imeli bomo še več revščine in še manjšo potrošnjo. Brez prodaje pa ni dobička in brez dobička ni razširjene reprodukcije in ni napredka, ni novih delovnih mest … Je samo še drsenje v zaostajanje in revščino. Novi davek, to je jasno vsem, ne bo rešil državnega proračuna in ne bo prinesel napredka. Samo upamo lahko, da se tega zavedajo tudi izvoljenci v parlamentu.