Sklepamo Leto vere in Cerkveno leto

Slovenija | 24.11.2013, 00:30

V Katoliški Cerkvi na današnji praznik Kristusa, Kralja vesoljstva sklepamo Cerkveno leto in tudi Leto vere, ki ga je lani razglasil papež Benedikt XVI. Osrednja slovesnost ob sklepu leta vere bo na trgu sv. Petra v Vatikanu. Mašo bo daroval papež Frančišek, ki bo nekaj ljudem simbolično izročil apostolsko spodbudo o evangelizaciji z naslovom Evangelii gaudium, ki jo bodo uradno sicer predstavili v torek. Poleg tega bodo prvič v zgodovini v čaščenje izpostavili relikvije sv. Petra. Slovesnosti ob sklepu Cerkvenega leta in Leta vere bodo tudi v slovenskih stolnicah in v vseh cerkvah po domovini.

Leto vere je bilo v prvi vrsti mišljeno kot romanje na Petrov grob, zato je izpostavitev apostolovih relikvij toliko bolj pomembna, je pojasnil predsednik papeškega sveta za novo evangelizacijo, Rino Fisichella. Sklepna sveta maša bo zaznamovana tudi z izročitvijo apostolske spodbude Evangelii gaudium (Evangelij veselja). Papeževa spodbuda bo torej postala poslanstvo, zaupano vsakemu krščenemu, da postane evangelizator. Univerzalnost poslanstva bo predstavljala simbolična izročitev spodbude: najprej enemu škofu, enemu duhovniku in enemu diakonu, ki so bili izbrani kot najmlajši med posvečenimi in prihajajo in Latvije, Tanzanije in Avstralije. Frančišek bo spodbudo nato izročil predstavnikoma redovnikov in redovnic, sledili pa bodo predstavniki birmancev, semeniščnikov, novincev, družin, katehistov, slepih, mladih, bratovščin in gibanj – tem so bila skozi leto vere namenjena tudi posebna srečanja v Vatikanu. Sveti oče bo apostolsko spodbudo izročil še dvema predstavnikoma umetnikov in dvema novinarjema. Vsega skupaj bo 36 predstavnikov, ki prihajajo iz 18 različnih držav.

Tretji pomemben dogodek ob sklepu leta vere pa bo karitativna gesta, namenjena filipinskemu ljudstvu, ki ga je pred kratkim močno prizadel tajfun Haiyan. Med sveto mašo bo namreč potekala nabirka za brate in sestre na Filipinih, ki se spoprijemajo s posledicami naravne nesreče. Vera brez del je nična. Papež Frančišek je zadnje mesece skoraj vsakodnevno ponavljal, kako pomembno je živeti vero preko konkretnega dotikanja Kristusovega telesa v revnih in trpečih, je še dejal msgr. Fisichella.

V sklopu leta vere se je papež sinoči srečal s katehumeni. Sprejel je 35 kandidatov za katehumenat na vhodu v baziliko sv. Petra ter jim v skladu z obrednikom uvajanja odraslih v krščanstvo zastavil vprašanja po imenu, kaj želijo od Božje Cerkve in kaj pričakujejo od krščanske vere. Navzočih je bilo približno 500 katehumenov iz 47-ih držav in petih celin, ki so jih spremljali njihovi katehisti.

Praznik Kristusa, Kralja vesoljstva

Cerkveno leto v Katoliški Cerkvi se sklene z današnjim praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva. Cerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu, najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.

Zgodovina praznika

Praznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939). Uvedbi praznika se pogosto pripisuje tudi povsem določen zgodovinski pomen: Cerkev je hotela v obdobju totalitarizmov utrditi Kristusov kraljevski status in tako relativizirati prizadevanja režimov, ki so si lastili absolutno oblast nad človekom in stvarstvom. Pred Drugim vatikanskim cerkvenim zborom (1962–1965) je obstajalo pričakovanje, da bo cerkveni zbor Kristusovo kraljevstvo razglasil za dogmo Cerkve, vendar se to ni zgodilo, v čemer so nekateri videli znamenje slabosti in popuščanja komunizmu.

Po prenovi cerkvenega koledarja leta 1960 je bil praznik Kristusa Kralja opredeljen kot praznik prvega reda. Papež Pavel VI. (1963–1978) je z motu proprijem Mysterii Paschalis leta 1969 praznik preimenoval v praznik Našega Gospoda Jezusa Kristusa, kralja vesoljstva in določil nov datum na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu. S tem je poudaril eshatološki pomen te nedelje in jo razglasil za slovesni praznik. Poudarjena sta bila pomen in vloga Jezusa Kristusa kot osrednje osebnosti v cerkvenem letu, ki je tesno povezano z bogoslužnim koledarjem Cerkve.

Verski pomen praznika

Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo, ampak predvsem povod za upanje, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času.