Papež: Pravo usmeritev sedanjega življenja dobivamo iz prihodnjega
Cerkev po svetu | 10.11.2013, 14:46
Opoldanski nagovor papeža Frančiška vnovič dokazuje njegovo globoko in iskreno zavzetost za dobro vsakega človeka in vsega človeštva. Zavzema se zlasti za ljudi, ki so v stiski ali se jim je zgodila krivica. Tako je po opoldanski molitvi angelovega čaščenja sveti oče množico zbranih na Trgu svetega Petra v Vatikanu povabil k trenutku tihe molitve za vse, ki jih je prizadelo opustošenje tajfuna na Filipinih. Nato je skupaj z vsemi na glas zmolil še Zdravamarijo.
Papež Frančišek se je tudi na judovsko ljudstvo ob 75. obletnici t. i. „kristalne noči“ spomnil z velikim sočutjem. V noči med 9. in 10. novembrom 1938 je bil z uničevanjem judovskih shodnic, bivališč in trgovin narejen odločilni korak v smeri tragike Shoah. Papež Frančišek je povabil k molitvi, da bi nam spomin na pretekle grehe pomagal, da se bomo znali zoperstaviti vsakršni obliki sovraštva in nestrpnosti.
Papež Frančišek je sicer v današnjem opoldanskem nagovoru približal pomen Jezusove razlage saducejem, ki so se hoteli ponorčevati iz vere v človekovo življenje po smrti. Na ponižen in potrpežljiv način je Jezus povedal, da za večno življenje, ki se začne s smrtjo telesa, ne veljajo enaka merila kot jih poznamo tu na zemlji. Večno življenje je drugačno. Tam bomo podobni angelom in bomo živeli na način, kot si ga zdaj niti ne moremo predstavljati. Jezus se je v svoji razlagi oprl na Sveto pismo stare zaveze, kjer se Bog Mojzesu iz gorečega grma predstavi kot Abrahamov, Izakov in Jakobov Bog, to je Bog oseb, s katerimi je sklenil zavezo, ki je močnejša od smrti. Papež Frančišek je spomnil, da je Bog tudi z nami, z menoj, sklenil takšno zavezo, trajni živi odnos tako, da bi lahko tudi za nas rekel, jaz sem Bog... in bi navedel moje in tvoje ime... Za to gre pri zavezi z Bogom. Nato je nadaljeval:
„Temeljna in odločilna zaveza pa je sklenjena z Jezusom. Jezus je Pot in Vstajenje, saj je s svojo križano ljubeznijo premagal smrt. V Jezusu nam Bog podarja večno življenje. Daje ga vsem in vsi imajo po njegovi zaslugi upanje na življenje, ki je še bolj resnično od sedanjega. Življenje, ki nam ga Bog pripravlja ni preprosto polepšanje sedanjega. Prihodnje življenje presega našo domišljijo, saj nas Bog s svojo ljubeznijo in usmiljenjem nenehno preseneča.“
Razmišljanje ob evangeljske odlomku današnje nedelje sveti oče nadaljuje z ugotovitvijo, da je Jezus pogovor s saduceji privedel ravno v nasprotno smer, kot so to pričakovali. Ni namreč sedanje življenje tisto, ki nam ustrezno govori o prihodnjem, temveč je res prav nasprotno: iz življenje v večnosti prihaja luč in upanje za življenje vsakogar izmed nas tu na zemlji. Če gledamo samo s človeškimi očmi, govorimo, da naše življenje poteka od življenja do smrti. Jezus pa obrne zorni kot in zagotavlja, da naše popotovanje poteka od smrti v življenje, v polnost življenja, ki osvetljuje naše korake v sedanjem času. Torej se smrt nahaja za našim hrbtom, pred nami pa je živi Bog, Bog zaveze, ki se predstavlja tudi s tvojim in mojim imenom. Na tem svetu pa doživljamo pred-okus večnega življenja v molitvi, v zakramentih in v medsebojni povezanosti, kjer srečujemo Jezusa in njegovo ljubezen.
Izkušnja njegove ljubezni in zvestobe v naših srcih vžiga ogenj in utrjuje našo vero v vstajenje. Dejansko, če je Bog zvest in ljubi, to ne more biti samo začasno. Zvestoba je večna. Božja ljubezen je večna, je za vedno in ni omejena. Bog je zvest za vedno in s to svojo večno zvestobo spremlja vsakega od nas.
