Papež o občestvu svetnikov

| 30.10.2013, 11:06 Marjana Debevec

Papež Frančišek je dopoldansko katehezo posvetil pomenu občestva svetnikov. Po njegovih besedah gre za eno najbolj tolažilnih resničnosti naše vere, saj nas le-ta spominja, da nismo sami, ampak obstaja občestvo življenja med vsemi tistimi, ki pripadamo Kristusu.

Cerkev je po papeževih besedah občestvo z Bogom, ki se razširja tudi na bratsko občestvo. Odnos med Jezusom in Očetom pa je neke vrste matrica, model, odnosov med kristjani: če smo globoko vključeni v to matrico, v to žarečo peč ljubezni, ki je Sveta Trojica, lahko med nami zares postanemo eno samo srce in ena sama duša, je dejal papež. Božja ljubezen namreč zažge našo sebičnost, predsodke ter razdeljenosti.

Če smo zakoreninjeni v ta izvir Ljubezni, ki je Bog, pa okušamo tudi bratsko skupnost, je poudaril papež. Drug vidik občestva svetnikov je namreč v tem, da naša vera potrebuje podporo drugih, še posebej v težkih trenutkih. „Kako lepo se je medsebojno podpirati v čudoviti pustolovščini vere! To pravim zato, ker tudi v versko okolje prodira težnja, da bi se zaprli v zasebnost. Zato pa pogosto težko prosimo za duhovno pomoč tiste, ki z nami delijo krščansko življenje. „Kdo med nami ni nikoli izkusil negotovosti, zmede in celo dvomov glede vere? Nad vsem tem ne smemo biti začudeni, saj smo ljudje, zaznamovani s krhkostjo in omejenostmi“, je dejal sveti oče. V teh trenutkih je treba po njegovih besedah zaupati v Boga in hkrati imeti dovolj ponižnosti, da se odpremo drugim. „V občestvu svetnikov smo velika družina, kjer si vsi med seboj pomagajo in se podpirajo“, je dejal sveti oče in zbrane vprašal: „Ali znamo z drugimi, še posebej z ljudmi iz naše župnije, združenja, gibanja ali skupine podeliti izkušnje v veri, poiskati bratsko pomoč v molitvi in duhovno uteho? In ali smo po drugi strani na razpolago vsem, ki se obračajo na nas?“.

V zadnjem delu svojega nagovora pa je papež Frančišek poudaril še tretji vidik občestva svetnikov, ki gre preko zemeljskega življenja. Duhovno občestvo, ki se rodi s krstom, se namreč ne prekine s smrtjo, ampak zaradi Kristusovega Vstajenja najde polnost v večnem življenju. Zato je po papeževih besedah globoka vez med tistimi, ki smo še na zemlji in tistimi, ki so že prešli prag smrti. Vsi krščeni na zemlji, duše v vicah in vsi blaženi v nebesih oblikujejo eno samo veliko družino. To občestvo med zemljo in nebom se uresniči še posebej v molitvi prošnje, ki je najvišja oblika solidarnosti in tudi temelj praznikov, ki so pred nami.

Ob sklepu je papež zbrane vprašal, ali spomin na mrtve obhajamo krščansko ali pogansko, ali ta temelji na veri v mrtvega in vstalega Kristusa. Ali pa je mešanica verovanj in strahu, ki imajo malo skupnega z evangelijem. „Ali naše pokojne zaupamo Bogu v molitvi? Ali čutimo, da so nam blizu v veliki duhovni druščini, ki je Cerkev, še posebej preko evharistije?“, je zbrane vprašal sveti oče ter jih povabil, naj odkrijejo lepoto vere v občestvu svetnikov.