V Sloveniji javno dostopnih že prek 600 defibrilatorjev

Slovenija | 02.11.2013, 13:32

Na Uršlji gori na Koroškem so pred kratkim namestili 61. javno dostopni avtomatski eksterni defibrilator (AED) na Koroškem, v Sloveniji pa jih je glede na AED bazo Slovenije nameščenih že 617. Kot pravi reševalec Peter Kordež, je zdaj skrb pobudnikov na tem področju bolj usmerjena v učenje uporabe AED, ki lahko ob zastoju srca rešuje življenja, poroča STA.

AED je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje, je zapisano na spletni strani AED baze Slovenije, ki so jo zasnovali študenti medicine.

V Sloveniji ni registra srčnih zastojev oz. ni natančnih podatkov, koliko je dejansko srčnih zastojev na dan. Glede na statistiko iz tujine, preneseno v slovenske razmere, pa naj bi bilo v Sloveniji dnevno okoli deset srčnih zastojev, od tega pet ali šest ljudi takoj umre, je za STA povedal Peter Kordež iz društva srčnih bolnikov Koronarni klub Mežiške doline.

Skupna številka umrlih zaradi nenadnega srčnega zastoja je letno precej višja kot je smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, a je medijska podpora slednjemu veliko večja, je izpostavil Kordež. Povedal je tudi, da naj bi glede na statistiko bil v več kot 90 odstotkih primerov nenadnih srčnih zastojev ob bolniku še nekdo prisoten.

Nenadni srčni zastoji naj ne bi zajemali toliko kronično bolnih ljudi, ostarelih in onemoglih, ampak gre tudi za "zdrave" ljudi, ki do zastoja niso vedeli, da je z njimi lahko kaj narobe. Statistično so med bolj ogroženimi moški v starosti od 45 do 75 let, pri katerih je prisoten tudi kateri od dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni tlak, maščobe v krvi, stres, nezdrav življenjski slog in podobno.

Potem ko so na Koroškem prvi javno dostopni AED namestili aprila 2007 v Mežici, se je mreža hitro dopolnjevala, veliko predvsem na pobudo Koronarnega kluba Mežiške doline, kasneje so pobudniki namestitev postali in so še tudi številne druge organizacije in lokalne skupnosti.

Po podatkih reševalca Petra Kordeža je bil na Koroškem zadnji poskus uporabe aparata konec septembra letos v Črni na Koroškem, kjer je bil aparat uspešno uporabljen. To je bil 33. poskus uporabe AED na Koroškem, od teh jih je bilo šest uspešnih.

Konec septembra je nastala tudi vseslovenska Iniciativa za AED, ki je doslej med drugim že dajala pobude različnim podjetjem, ki so lastniki aparatov AED, da bi jih iz pisarn začeli premeščati na javne kraje, saj so temu namenjeni. Namen pobude je sicer po Kordeževih besedah predvsem povezati pobudnike na tem področju in medsebojna izmenjava informacij.

Med pomembnejšimi pobudami je po Kordeževih besedah tudi ta, da se v prihodnje čim bolj izobrazi laično javnost o uporabi aparatov AED. Sprva so na Koroškem ob lokacijah, kjer so nameščali naprave AED, predstavljali uporabo vsem obiskovalcem in hkrati organizirali brezplačne tečaje, vendar obisk na slednjih ni bil velik, zato se za to kasneje niso več odločali. Namesto tega sodelujejo v zadnjem obdobju predvsem z osnovnimi in srednjimi šolami, kjer prve pomoči in uporabe AED učijo šolarje, sodelujejo pa tudi z drugimi podjetji in organizacijami.

Kot pravi Kordež, so od leta 2007, ko so začeli z izobraževanji, zbrali že več kot 10.000 udeležencev tečajev, pri čemer gre zajetna številka ravno na račun učencev in dijakov. Medtem ko so na začetku temeljne postopke oživljanja prikazovali na eni lutki, danes pa imajo na voljo 60 lutk, tako da lahko uporabo predstavljajo hkrati za najmanj dva razreda šolarjev.

Kot poudarja Kordež, je uporaba AED enostavna. Javno dostopni aparati imajo slovenska navodila, na nekaterih se navodila izpišejo na ekranu, pri nekaterih so podana zvočno. Po vključitvi aparata ta začne podajati navodila, zato ga lahko uporablja vsak, pravi Kordež. Poudarja še, da s tem aparatom ni mogoče škoditi bolniku, na katerega se namesti. Sicer pa je dobro, da ljudje aparat vidijo oz. spoznajo prej.