Na današnjem pogovornem večeru Inštituta Jožeta Pučnika so sogovorniki spregovorili o politični kulturi v Sloveniji. Zver je med drugim izpostavil, da so v Sloveniji na pohodu demagogija, protidemokratičen refleks in evroskepticizem.
Zlasti v vrstah vstajniških gibanj se po Zverovih besedah v zadnjem času pojavljajo celo nevarne parole o demokratičnem socializmu in o socialistični demokraciji. Zaradi nekritičnega sprejemanja teh konceptov pa se mu zdi zelo pomembno, da se o tem odpira razprava.
Kot je opozoril, je najbolj enostavno vladati, ko je javnost prepričana, da je politika nekaj slabega. Zver ravno nasprotno meni, da bi bilo v mladih treba zbuditi zanimanje za politiko, saj država potrebuje aktivnega državljana.
Publicist Bernard Nežmah meni, da takšne ideje izhajajo iz travme in nezadovoljstva, občutka, da državljani nimajo vpliva na usodo države. Razloge za to Nežmah med drugim vidi v zaverovanosti vase oz. ignoranci dogajanja po svetu. V takšnih razmerah nastaja alternativa v tem, da se v zvezde kujeta vstajništvo in demokratični socializem kot smisel, je opozoril.
Po Nežmahovi oceni Sloveniji ob volitvah kot formalni obliki izražanja stališč manjka še odločanje za ljudsko iniciativo v obliki državljanskega vlaganja zakonov v DZ ter za referendume na lokalni ravni. V Mariboru bi na primer človek pričakoval referendum o uporabi radarjev, vendar je bilo očitno bolj enostavno metati kamenje, je opozoril Nežmah.
Kot enega ključnih elementov za demokracijo je Nežmah izpostavil poraz na volitvah, saj se le iz tega lahko politiki tudi česa naučijo.
Po mnenju Možine je nizka politična kultura posledica izvornega greha slovenske moderne zgodovine, ki sega v čas revolucionarnega divjanja med vojno in po njej. Težko pa je odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče, da se na Trgu republike 20 let po propadu socializmov lahko pojavijo jugoslovanske zastave in rdeče zvezde, je dejal Možina.
Spregovoril je tudi o dejavnosti Civilne družbe za pravično Slovenijo in poudaril, da je nastala spontano kot oblika aktivnega državljanstva. V Sloveniji namreč manjka osveščenih in angažiranih državljanov. Je pa po njegovih besedah neverjetno, kako želijo "tranzicijski mediji" omenjeno združenje umestiti v politične vrste oz. med potencialne politične stranke. Kot je poudaril, je namreč ločnica med politiko in civilno družbo jasna.
