Pregled domačih dogodkov, 18. 10. - 25. 10. 2013

Slovenija | 27.10.2013, 09:00

V 43. tednu v letu 2013 je poleg misijonske nedelje odmevalo razpravljanje stranke DeSUS o podpori oziroma ne podpori zakonu o davku na nepremičnine, pa tudi ocenjevanje razmer v slovenskih bankah.

Cerkev med nami

Na minulo misijonsko nedeljo smo po vseh škofijah se spomnili slovenskih misijonarjev. V misijonih po svetu trenutno deluje 73 slovenskih misijonarjev. To je praznik zahvale za delovanje in poslanstvo misijonarjev ter njihovih dobrotnikov in podpornikov doma in po svetu. Papež Frančišek je v poslanici poudaril, da misijonska naloga širjenja meja vere pripada vsakemu krščenemu. Delo misijonarjev ter tudi življenje, kulture in navade ljudstev Afrike, Azije, Amerike in Oceanije so predstavili tudi v sklopu Misijonske vasi v Šentvidu pri Ljubljani.

Sicer pa smo se prejšnji konec tedna spomnili dveh velikih duhovnikov, Antona Sterleta in Filipa Terčelja. V nedeljo je minilo deset let od smrti prof. dr. Antona Strleta, ki je bil v desetletjih po drugi svetovni vojni mednarodno priznani teolog, prevajalec koncilskih dokumentov, škofijski cenzor. Priprave za beatifikacijo prof. Strleta potekajo že drugo leto. Oblikoval se je Strletov odbor, ki je dal pobudo za postopek. Maja lani pa je bil za postulatorja imenovan p. Andrej Pirš iz skupnosti Duhovna družina. Spominsko sveto mašo na ljubljanskih Žalah je daroval novomeški škof Andrej Glavan. „Prof. Strle je kot teološki profesor veličino, potrebnost in lepoto vere posredoval številnim bogoslovcem, bodočim duhovnikom. S številnimi članki, zlasti tistimi v Družini, pa tudi vernikom, ki so ob branju njegovih prispevkov mogli najti odgovor, kaj Cerkev dejansko uči. V zelo razburkanih časih po koncilu je prof. Strle s svojimi številnimi posegi bistveno pripomogel, da ni prihajalo do prevelike zatemnitve vere,“ je dejal škof Glavan. „Prof. Strle je kot teološki profesor moral skozi mnoge viharje, a ti viharji ga niso zlomili, ker je bil močan v veri, ki jo je povezoval z ljubeznijo. Največji vihar je doživel kot gimnazijski katehet prav v Novem mestu, kjer je bil tudi obsojen na zapor. Zanimivo, da v zapisu sodbe ni omenjen njegov glavni »greh« – življenjepis mučenca Alojzija Grozdeta – ampak neke druge malenkosti. Kar dva naša kandidata za oltar sta torej povezana z Novim mestom, škof Vovk, ki je bil tam zažgan, in Strle kot katehet,“ je v nagovoru spomnil škof Glavan.

V Logu pri Vipavi pa je na misijonsko nedeljo potekal že četrti Terčeljev shod. Molitveni uri je sledila sveta maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval postulator Primož Krečič. Filip Terčelj je bil duhovnik, pisatelj, pesnik, pedagog in profesor iz Grivč pri Šturjah na Vipavskem. Kot duhovnik je deloval na Primorskem in v ljubljanski škofiji. 7. januarja 1946 je bil skupaj s Francetom Krašno v Štulcovi grapi pod Davčo izročen pripadnikom KNOJ-a in nato ustreljen. Postopek za beatifikacijo Filipa Terčelja se je začel februarja leta 2011. Postulator Primož Krečič je v nagovoru po evangeliju poudaril, da je Terčelj vedno vztrajal na poti k Bogu prav zaradi zasidranosti v molitev. Terčelj je zelo ljubil Sveto pismo in je v cerkveno glasbo vnašal besedila Božje besede. Oznanjal je evangelij v vsakdanjem življenju in v vseh okoliščinah. Zaradi Kristusa pa se je posvetil predvsem malim, je dejal Krečič.

Slovenija tako in drugače

Otočec gostil že tretji vseslovenski Zbor kristjanov in ljudi dobre volje

Civilna pobuda Prebudimo Slovenijo je prejšnjo soboto na Otočcu pripravila tretji Zbor kristjanov in ljudi dobre volje. Na njem so nekateri vidni posamezniki spregovorili o umevanju države, državljanskih dolžnostih, pomenu avtentične slovenske zavesti in o krščanstvu. Kot prvi je nastopil ustavni sodnik Jan Zobec, ki je spregovoril o Sloveniji kot državi in poudaril pomen prava. „Pravo je res pravo šele, ko temelji v ustavi, ko je skladno z ustavo, s tem temeljnim moralno etičnim konsenzom, s katerim je prepojena družba. Agregacija posameznikov postane potem družba šele, ko je pravno urejena. Pravno legitimno urejena pa je šele, ko je postava, ki jo ureja, ustavna.“

Svoj pogled na državo je z zornega kota človeka, ki je aktivno deloval v političnem življenju predstavil nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. V nagovoru z naslovom „Imeli smo državo“, se je vprašal, kdo nam je zares ukradel državo. „To govorijo tisti, ki so državo izgubili z bivšo socialistično federativno republiko Jugoslavijo. To govorijo tisti, ki so se jim z moderno Sloveniji, kot evropsko državo začeli sesuvati privilegiji, to govorijo tisti,ki ne morejo ali pa v veliki meri več ne obvladujejo medijskih monopolov. Seveda, to govorijo tudi tisti, ki želijo „status quo“ privilegijev, ki so jih nekoč imeli. Ta želja, da bi družbene spremembe lahko urejevali sporazumno - da je potrebna odprava privilegijev, da je potrebno kaznovati tiste, ki so državo izropali in nenazadnje želja, da je potrebno ustvariti okolje, v katerem bo vsem nam šlo bolje, se je žal izkazala za naivno sin se žal ni uresničila. Prevladala je moč tistih, ki nikoli ne stopijo odkrito pred ljudstvo, tisti, ki lahko odločajo iz ozadja preko svojih marionet in ki s pomočjo orkestriranega medijskega enoumja peljejo državo v stare čase. In prav ti nam danes govorijo o tem, da nam je nekdo ukradel državo.“

Kakšen pomen ima v prihodnosti narodna identiteta in o velikem poslanstvu „biti in živeti kot Slovenec“ pa je spregovoril zgodovinar Stane Gradna. „Izginiti mora iz naših vrst samo zaničevanje, ki je rak rana naše družbe. Slovenci ne znamo živeti v lastni slovenski naši državi, ker nimamo izkušenj. Vsaka stvar zahteva svoj čas in sem prepričan, da bomo Slovenci tudi v prihodnje bolj odgovorni. Kako živeti po slovensko v prihodnosti ne vem, vendar sem prepričan – prvič, da moramo ohraniti zvestobo slovenski kulturi na vsem etničnem ozemlju in drugič – da moramo vedno upoštevati, da Slovenija ni samo slovenska država. Slovenija je tudi slovenska Koroška, je tudi slovenska Primorska in so tudi slovenski izseljenci. Vse to je Slovenija. V tem prizadevanju, da bi danes Slovence omejili samo na Slovenijo, pa je po mojem mnenju najbolj zanesljivo pot v slovenski samomor.“

Na Zboru je spregovoril tudi Koroški Slovenec Jože Wakounig, ki je razpravljal o slovenskem kristjanu danes in jutri, generalna direktorica Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Čadonič Špelič pa je predstavila svojo izkušnjo v javnem delovanju. Nekaterim nagovorom boste lahko v celoti prisluhnili v sredini oddaji pogovor o ob 17.05.

DeSUS bi in nebi

Stranke koalicije se še vedno niso uskladile o tem, kakšen bo končni predlog zakona o davku na nepremičnine. V PS, SD in DL namreč čakajo, da bo DeSUS podal svoj predlog o tem, kako nadomestiti izpad dohodkov iz davka, ki bi ga povzročil njegov predlog, da naj se davek uvaja bolj postopoma. V DeSUS so pojasnili, da bo predlog podan do ponedeljka, preostali del koalicije pa dela preračune o tem, kaj bi zahteve DeSUS pomenile za prilive v proračun iz omenjenega zakona. Za komentar o dogajanju v najmanjši vladni stranki smo vprašali profesorico dr. Alenko Šverc, tudi nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za šolstvo. "Ves čas vidimo iste zgodbe. Ponavadi naj bi se iz neke zgodbe nekaj naučili. Ampak zdaj, ko je DeSUS spet povzdignil glas in mu javnomnenjske ankete kažejo skoraj osem odstotkov, pred tem je imel samo dva, je Erjavec začel govoriti, da je za pokojnine, da je on tisti, ki jih varuje in je tudi proti davku na nepremičnine, ki bo obremenil upokojence. Mi to zelo radi slišimo in vedno znova nasedemo.

Banke na prepihu

Slovenijo je v začetku tedna obiskal vodja evroskupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ki se je srečal z najpomembnejšimi predstavniki države. V ospredju pogovorov je bilo vprašanje sanacije razmer v slovenskih bankah, Nizozemec pa je kakovost in verodostojnost pregledov osmih bank postavil pred hitrost. Spomnil je, da Slovenija ni prva država, v kateri tovrstna vaja poteka, zato je zavrnil očitke, da bi bila Slovenija poskusni zajček. Premierka Alenka Bratušek pa je izrazila pričakovanje, da se enaka merila kot pri pregledih slovenskih bank leta 2014 uporabi tudi pri drugih bankah. Medtem pa je Banka Slovenije sporočila, da bo v prihodnjih dneh objavila del metodologije stresnih testov v slovenskih bankah, ki jih izvaja družba Oliver Wyman. Da bodo naše banke še bolj pod drobnogledom pa je sporočila Evropska centralna banka, ki bo novembra začela s pregledom bank v območju evra, kar je del njenih priprav na prevzem polnih nadzornih pristojnosti v okviru enotnega bančnega nadzora. Ocena se bo enovito uporabljala v vseh pomembnih bankah, ki predstavljajo približno 85 odstotkov bančnega sistema v območju evra. V Sloveniji bo pregledala NLB, NKBM in SID banko. V ECB so povedali, da te tri slovenske banke ne bodo izvzete, bodo pa pri njih ustrezno uporabili tudi podatke na podlagi pregledov bank, ki trenutno potekajo v osmih slovenskih bankah. O tem, kaj lahko pričakujemo od stresnih testov, je za naš radio spregovoril ekonomist Žan Jan Oplotnik. "Stresni testi, ki naj bi bili zaključeni v naslednjem mesecu ali pa najkasneje do konca leta mislim, da bodo pokazali tisto, kar smo nekako že vedeli. Pomeni, da naše banke, oziroma vsaj večina od njih, potrebuje dokapitalizacijo, res pa je tudi, da ne pričakujem, da bi ti stresni testi bistveno odstopali od napovedi, ki so jih slišali v preteklosti."

Premierka poslancem o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

Državni zbor je bil minuli teden v znamenju redne oktobrske seje. Začeli so jo s poslanskimi vprašanji premierki Alenki Bratušek in njeni ministrski ekipi. Premierka je odgovarjala o enaki in pravični obravnavi državljanov, o načrtovani prodaji ljubljanskega letališča, odvzemu premoženja nezakonitega izvora in fiskalnem pravilu. Premierka Alenka Bratušek je v odgovoru na vprašanje poslanke SDS Romane Tomc povedala, da bo uveljavitev sprememb socialne reforme, ki jih je vlada že poslala v državni zbor, izboljšala položaj socialno šibkih skupin prebivalstva. Tomčeva jo je vprašala, kako bo vlada zagotovila enako in pravično obravnavo vseh državljanov v primerih, ko ti prejmejo proračunska ali druga javna sredstva. Poslanca SLS-a Jakoba Presečnika pa je zanimala usoda ljubljanskega letališča, kakšna je vizija sedanje vlade glede tega. Premierka je skupaj z njim ugotavljala, da je na brniškem letališču očitno nekaj zelo narobe, saj število potnikov na večini svetovnih letališčih raste, pri nas pa ne. Alenka Bratušek se strinja s poslancem Matejem Toninom (NSi), da bi bilo treba hitreje izvajati postopke glede odvzema premoženja nezakonitega izvora, opozarja pa, da vlada na postopke ne sme vplivati in da morajo biti ti izpeljani zakonito. Glede izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu je napovedala, da lahko v kratkem pričakujemo začetek politične razprave poslanskih skupin na to temo.

Nekdanji obrambni minister Hojs: Nakup čelad v teh časih se mi ne zdi smiseln

Ministrstvo za obrambo celotne kupnine za nakup novih čelad ne bo plačala v enkratnem znesku. Plačala jih bo v treh obrokih, saj bodo tudi čelade dobili v treh pošiljkah, je pojasnil obrambni minister Roman Jakič. Za celoten nakup bomo odšteli slab milijon evrov. Nekdanji minister za obrambo Aleš Hojs je v pogovoru za naš radio dejal, da se mu zdi nakup tolikšne količine čelad nesmiseln: „Kako to, da se je zdajšnje vodstvo ministrstva odločilo, da kupi kar 6000 čelad, ne vem, seveda se upravičeno postavlja vprašanje, ali je v teh časih taka nabava za celotno količino vojakov – ob tem je treba vedeti, da vsi vojaki ne potrebujejo čelade – upravičena.“

In kakšne naj bi sploh bile nove čelade? Štabni vodnik Janez Vidic je pojasnil, da naj bile varnejše, saj ščitijo pred drobci, ki letijo s hitrostjo 670 metrov na sekundo, prav tako pa se veliko lažje namešča zaščitna maska. Imajo tudi tako imenovano spominsko peno, ki zmanjšuje možnost poškodb ob zadetku v čelado, saj zakasni udarni val. Če so čelade res boljše, pa bodo vojaki lahko preverili konec novembra.

SDS je pisala KPK

Stranka SDS je Protikorupcijski komisiji poslala odprto pismo, v katerem je kritična do delovanja komisije, saj da je aktivna v zgolj posameznih postopkih, ki se tičejo predvsem članov in podpornikov SDS. V stranki so izrazili pričakovanje, da bo komisija ravnala objektivno in v skladu z integriteto, "ne pa selektivno in politično pristransko". Med drugim je komisijo vprašala, kdaj bo končala postopek v zvezi z letalskimi kartami Gregorja Viranta. Te so sicer eden od očitkov v napovedani interpelaciji zoper Viranta.

Čistili Slovenijo

S čistilno akcijo na Pokljuki se je zaključila četrta sezona vseslovenske ekološke akcije Očistimo gore in planine. V štirih letih so v akciji pobrali že preko 20 ton smeti.

Šport

Slovenska alpska smučarka Tina Maze je dobitnica nagrade za najboljšega smučarja leta po izboru Mednarodnega združenja novinarjev alpskega smučanja. Za njo sta končala Avstrijec Marcel Hirscher in Američan Ted Ligety.

Nogometaši Maribora so v 3. krogu evropske lige v Bruggeu premagali Zulte Waregem s 3:1. Izbrance Anteja Šimundže naslednja tekma v tem tekmovanju čaka 7. novembra, ko bodo Belgijci gostovali v Ljudskem vrtu.

Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije je zaradi nešportnega, neprimernega in rasističnega vedenja navijačev ostro kaznoval NK Olimpijo. Klub bo moral v blagajno zveze plačati rekordnih 11.000 evrov, hkrati pa je dobil pogojno kazen igranja ene tekme v Stožicah pred praznimi tribunami. Kazen se nanaša na 13. in 14. krog Prve lige Telekom.