Davek z ali brez DESUSa?
Slovenija
Predlog zakona o davku na nepremičnine ostaja v središču političnih debat. Izvršni odbor DeSUSa se včeraj ni pustil prepričati premierki Alenki Bratušek in predlaga postopno uvedbo polne obremenitve davčnih zavezancev. Medtem so vse glasnejše špekulacije, da je sprejem zakona v parlamentu možen tudi brez poslancev Erjavčeve stranke.
DeSUS je včeraj o predlogu obdavčitve nepremičnin razpravljal več ur, a na koncu ostal pri stališču, da je predlog v obstoječi obliki nesprejemljiv. Zato bo stranka predlagala dopolnilo, s katerim bi zagotovili postopnost uvedbe polne obremenitve davčnih zavezancev. Tako bi se v letu 2014 davek odmeril v višini 60 odstotkov polne vrednosti nepremičnine, v letu 2015 v višini 80 odstotkov, v letu 2016 pa v polni vrednosti. „Če bo sprejet tak amandma, bomo razbremenili tiste kategorije prebivalstva, ki bodo najtežje prenesli breme tega davka,“ je poudaril prvak DeSUS Karl Erjavec.
Kot je po seji izvršnega odbora še poudaril Erjavec, s tem dopolnilom njegova stranka ne ruši vlade, saj da bodo podprli predlog proračuna za prihodnji dve leti. A hkrati od državnega zbora pričakuje, da bodo izboljšali besedilo zakonskega predloga in bo dopolnilo sprejeto. Kakšni bi bili finančni učinki, niso preračunali.
In kakšni so odzivi?
DL nad Desusovim predlogom ni navdušen. Po mnenju prvaka stranke Gregorja Viranta ima "dve luknji". Prva je ta, da se nižji davek ne nanaša tudi na gospodarstvo. Kot drugo pa je omenil, da so potrebna dopolnila z ukrepi na odhodkovni strani; njihov izračun kaže, da bi Desusov predlog proračunu odvzel 30 milijonov. Razmišljanje, kako sprejeti nepremičninski davek brez DeSUSa, ni smiselno, poudarja Virant. „Ta zakon mora koalicija sprejeti skupaj ali pa sploh ne!“
Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je mnenja, da predlog Desusa ni realen. „Glede na to, da smo že naredili neke odpustke, jaz ne verjamem, da se lahko s tem všečnim robinhoodovskim amandmajem ta zadeva reši. Tako da moramo v proračunu najti, kje vzeti.“
Prepričan je, da je ta zakon ključen za obstoj koalicije, podobno meni tudi vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Ta je sicer po elektronski pošti nekaterim poslanskim kolegom in članom kabineta premierke- pomotoma pa tudi še komu drugemu- poslal elektronsko pošto, v kateri cenjuje, da lahko zakon o davku na nepremičnine sprejmejo tudi brez DeSUS, za kar predlaga, da storijo na izredni seji državnega zbora prihodnji teden. Erjavec je takole odgovoril: „Če bo državni zbor lahko sprejel zakon v trenutni obliki in za to ne potrebuje glasov poslancev DeSUS, "toliko bolje", DeSUS te odgovornosti za ta zakon ne bo prevzemal.“
Nepolitiki o Erjavcu
Strokovnjak za komuniciranje in direktor skupine SPEM Božidar Novak meni, da Erjavec govori to, kar misli. „Jaz sem prepričan, da bi Karel Erjavec podprl nepremičninski davek, če bi vedel, da to rešuje karkoli. Ampak zdaj to rešuje samo za „flikanje“ teh nekaj milijonov. Boji pa se, da bodo prišli še kako novi davki. Bolj me skrbi, ker ostali koalicijski partnerji tega ne vidijo.“
Drugačno mnenje je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić. „V normalnih razmerah ta zakon ne bi šel skozi, v teh razmerah pa si ne upam napovedati, kaj bo. Situacija je nestabilna. Ne smemo tudi zanemariti vpliva stricev iz ozadja na Erjavca. On je pragmatičen politik, jaz pri njem ne vidim nekega idealizma in vrednot. To, kar govori, je zanj koristno, dobil je veliko javnomnenjske podpore, pa tudi Zvezo društev upokojencev na svojo stran, da mu ne skače več v hrbet.“
Usoda zakona negotova
Tudi če bi bil predlog zakona v državnem zboru potrjen, pa še ni gotovo, da bo v kratkem tudi uveljavljen. Državni svet utegne namreč nanj izglasovati odložilni veto. To pomeni, da bi bila za njegovo potrditev ob drugem glasovanju potrebna absolutna večina - 46 poslanskih glasov, kar pa brez Desusa ne bi šlo. Pa smo spet na začetku.
