Dijsselbloem o politični stabilnosti in sanaciji bank
Slovenija
Slovenijo je včeraj obiskal vodja evroskupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Srečal se je z najpomembnejšimi predstavniki države. V ospredju pogovorov je bilo vprašanje sanacije razmer v slovenskih bankah. Nizozemec je pred rezultati pregledov osmih slovenskih bank poudaril, da je kakovost in verodostojnost pregledov pomembnejša od hitrosti.
Prihod predsednika evroskupine Jeroena Dijsselbloema v Ljubljano je verjetno medijsko najodmevnejši v nizu visokih obiskov iz tujine, poleg IMF in EBRD, ki se vrstijo v Ljubljani. Vodja finančnih ministrov območja evra je včerajšnji obisk v Sloveniji začel z delovnim kosilom s finančnim ministrom Urošem Čuferjem, ki je gosta seznanil z ukrepanjem Slovenije za izhod iz krize. Glede pregledov slovenskih bank, ki trajajo dlje od načrtov, je Nizozemec poudaril, da se mu bolj kot hitrost pomembni zdijo verodostojni rezultati. »Dejstvo, da proces pregleda bank traja dlje, kot bi si želeli, kaže na to, kako kompleksni so ti procesi.« Spomnil je, da Slovenija ni prva država, v kateri tovrstna vaja poteka, zato je zavrnil očitke, da bi bila v tem pogledu poskusni zajček za podobne vseevropske preskuse v sistemskih bankah prihodnje leto. Čufer je nizozemskemu kolegu predstavil, kako so do zdaj v Sloveniji potekale reforme na različnih področjih, kakšno je trenutno stanje in kakšni so vladni načrti za v prihodnje.
Šef evroskupine se je nato srečal tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem in predsednico vlade Alenko Bratušek. Z obema je spregovoril o ključnih ukrepih, ki jih Slovenija izvaja za izhod iz krize. S Pahorjem sta se med drugim strinjala, da sta politična stabilnost in sodelovanje ključna za uspešno ukrepanje tako v Sloveniji kot v celotni EU, v luči šibkega okrevanja v evrskem območju pa sta se zavzela za nadaljevanje reform. V Dijsselbloemovih pogovorih z Bratuškovo pa je bilo v ospredju vprašanje sanacije razmer v slovenskih bankah. Premierka je med drugim ponovila, da bo slovenska vlada vztrajala, da se enaka merila kot v okviru pregledov bank in obremenitvenih testov osmih slovenskih bank prihodnje leto uporabijo tudi pri pregledu sistemskih bank na evropski ravni.
Lahovnik: Bojim se, kaj bodo pokazali stresni testi
Ekonomist dr. Matej Lahovnik je v izjavi za Radio Ognjišče poudaril, da obisk zagotovo ni bil slučajen in običajen, kot je bilo zapisano pred prihodom finačnega ministra Dijsselbloema. »V visoki politiki, še posebej, ko gre za tako občutljiva finančna vprašanja, ni naključij, zato je obisk po svoje pričakovan, saj se je Slovenija iz zgodbe o uspehu spremenila v pacienta evroobmočja. Ker si tudi na evropski ravni nihče ne želi dogodkov, ki bi kakorkoli omajali zaupanje v evro in evroobmočje, si vsi želijo, da se situacija v Sloveniji stabilizira. Se pa bojim, da bodo rezultati stresnih testov pokazali, da je bančna luknja precej večja, kot so do zdaj zagotavljali bankirji, predvsem zato, ker tokrat stres teste prvič izvajajo zunanje neodvisne strokovne institucije, ker je tudi zahtevala Evropska komisija.«
V Sloveniji bo do petka na obisku delegacija odbora izvršnih direktorjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Skupina sedmih izvršnih direktorjev se bo seznanila z razmerami v državi, njihove ugotovitve pa bodo v pomoč pri pripravi nadaljnje strategije te mednarodne finančne ustanove za Slovenijo.
»Težko je napovedovati, kaj bodo ob obisku povedali predstavniki EBRD. Zagotovo ne bodo dajali zelo konkretnih izjav, saj bodo vsi hoteli počakati na rezultate stres testov, ki jih lahko pričakujemo konec novembra ali začetek decembra,« meni Lahovnik. »Kakršnekoli predhodne izjave bi lahko še omajale zaupanje v slovenski bančni in finančni sistem nasploh, tako da nekih negativnih izjav v tej smeri najbrž ne bo. Ne pričakujem pa nekih zelo pozitivnih, saj nihče noče dati roke v ogenj za Slovenijo, saj vlada ni opravila domače naloge, kot je obljubila Bruslju. Tudi kar se proračuna tiče vemo, da je premalo naredila na zmanjšanju javne porabe, kar je obljubila. Največ je naredila na področju davku, saj pravzaprav ne mine dan, da ne bi razpravljali o kakšnem novem davku ali povišanju obstoječih. In Slovenija se je znašla v situaciji, ko je gospodarstvo že tako obremenjeno, da bo težko našla pot iz krize. Menim, da bodo obiskovalci iz Bruslja vsaj na štiri oči slovenski vladi jasno povedali, da bi morala poleg sanacije bančnega sistema bistveno več narediti na področju javne porabe in ne zgolj razmišljati o povečevanju davčnega bremena tako za podjetja kot za ljudi. Če se namreč davčno breme zateguje, ne moremo pričakovati, da bo gospodarstvo izšlo iz krize.«
