Bo pomoč Evropske unije v hrani ukinjena?

Slovenija | 14.10.2013, 00:30

V teh dneh v slovenska skladišča prihaja zadnja tretjina letošnje pomoči v obliki hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije. Najbolj ogroženim v naši državi jo razdeljujeta Karitas in Rdeči križ. Z novim letom se glede tega obetajo spremembe, vendar podrobnosti še niso znane.

Ukrep pomoči v hrani je bil vzpostavljen leta 1987 v sklopu skupne kmetijske politike Evropske unije, in sicer z namenom uporabe kmetijskih presežkov, ki bi jih drugače morali skladiščiti ali uničiti. Ukrep je predvidel pomoč v hrani za najbolj ranljive osebe, v Sloveniji se izvaja od leta 2006.

Postopno izčrpanje intervencijskih zalog zaradi zaporednih reform skupne kmetijske politike je odpravilo prvotni namen tega ukrepa, to je, da se s tem stabilizirajo kmetijski trgi. Zato se ukrep letos zadnjič izvaja kot del skupne kmetijske politike. Namesto tega je Evropska komisija za naslednje finančno obdobje 2014-2020 znotraj socialne kohezije predlagala vzpostavitev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, za katerega naj bi zagotovila 2,5 milijarde evrov.

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, uredba o skladu za pomoč še ni sprejeta, pričakujejo, da bo kmalu. Finančni okvir še ni znan, Slovenija bo predvidoma svoje dejavnosti znotraj dozdajšnjega programa pomoči v hrani izvajala nemoteno naprej.

Po podatkih kmetijskega ministrstva, ki pri tem sodeluje z ministrstvom za delo, je bilo lani v programu intervencijskih zalog povezave v Sloveniji razdeljenih za 2,5 milijona evrov hrane, prav toliko je ocenjena vrednost razdeljene hrane letos. V količinah to letos predstavlja 1800 ton sladkorja, testenin, moke in brušenega riža ter dobra dva milijona litrov sončničnega olja in mleka. Živila po Sloveniji razdelita človekoljubni organizaciji Slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije, ki vsaka k temu doda še hrano, higienske pripomočke ter oblačila in obutev, ki jih zbere sama.

Kako pomembna je ta hrana iz povezave za Dolenjsko in Belo Krajino, ki ju je kriza močno prizadela? "V letu 2012 smo razdelili za približno 200 ton evropske hrane in še dodatnih 60 ton, ki smo jo nakupili iz lastnih sredstev. Prostovoljci so jo razdelili na območjih svojih župnijskih Karitas. Če smo lani imeli za 3360 paketov, ki smo jih krili iz lastnih sredstev, smo letos razdelili že prek 2000 paketov. Tudi tu se vidi velik porast povpraševanja po tej pomoči, kar pomeni, da se stiske večajo in da ljudem pomaga vsak evro, ki ga lahko prihranijo," je pojasnil Gregor Vidic iz škofijske Karitas Novo mesto. Hrana dandanašnji ni več nekaj samoumevnega, ampak obstajajo mnoge družine, ki si polnega hladilnika ne morejo privoščiti. Vidic dodaja: "Hrana, ki je bila pred leti obravnavana kot nekaj, kar je na vseh področjih v presežkih, je danes zelo iskana. Tudi ljudje stremijo k temu, da bi obdelali neobdelane površine. Vendar vsi nimajo te možnosti in sreče, da bi si lahko pomagali."

V Slovenski Karitas poudarjajo, da bo morebitna ukinitev te subvencije huda preizkušnja za prejemnike pomoči, saj sama Karitas niti približno ne bo mogla pomagati v enakem obsegu kot do zdaj. Trenutno na različne načine pomagajo več kot 120 tisoč družinskim članom in posameznikom po Sloveniji.