Boris Pleskovič
Slovenija brez napredka pri preganjanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev
Slovenija
Slovenija na področju preganjanja podkupovanja tujih javnih uslužbencev ni napredovala že nekaj let zapored. Take so ugotovitve v poročilu mednarodne organizacije Transparency international. Slovenija je med najslabšimi že peto leto zapored, opaža Društvo Integriteta. Protikorupcijska komisija nad poročilom ni presenečena, na vrhovnem državnem tožilstvu medtem poudarjajo, da imajo premalo sredstev za delo.
V letnih poročilih Transparency Intetrnational ugotavlja, da so v zadnjem letu pokazale napredek le štiri države - ZDA, Nemčija, Velika Britanija in Švica. V drugi skupini so štiri države, ki so konvencijo uveljavile zmerno in skupaj predstavljajo šest odstotkov svetovnega izvoza, v tretji pa tiste, kjer je bila uveljavitev omejena. V zadnjo skupino, ki šteje kar polovico vseh držav, se je uvrstila Slovenija, gre pa za seznam držav, kjer je bil napredek skromen ali pa ga sploh ni bilo.
"Dejstvo je, da je pripravljenost in učinkovitost razvitih držav za pregon lastnih korporacij, ki s podkupninami pridobivajo posle v drugih, predvsem državah v razvoju in tranzicijskih državah, z redkimi izjemami še vedno na relativno nizki ravni," so pojasnili v protikorupcijski komisiji. Po njihovi oceni učinkovitost organov nadzora in pregona napreduje, četudi počasi. "Po drugi strani pa se opazno zmanjšuje nivo politične in pravne kulture ter zaupanje ljudi v institucije pravne države in integriteto nosilcev javnih funkcij. Dokler ne bosta oba trenda pozitivna, o resnem izboljšanju ne morem govoriti," so sklenili.
Državljani smo res zaskrbljeni, saj se stopnja korupcije v državi ne zmanjšuje. Za mnenje smo vprašali dr. Borisa Pleskoviča iz Svetovnega slovenskega kongresa. "Moje izkušnje v različnih svetih, kot predsednik ene od civilnih družb Svetovnega slovenskega kongresa izvem tudi veliko notranjih informacij, so, da se to nadaljuje, da ni konca, da se stvari namerno založijo na preiskovalnih organih, da se namerno spreneveda in ne razišče stvari do konca. To je zelo žalostno," je poudaril. Koga bi dr. Pleskovič postavil za zgled? "Pri nas rabimo nekoga, kot je papež Frančišek, ki ima integriteto, nikogar se ne boji in dela red. Vsi ga zato spoštujejo. Ko bomo v politiko dobili nekoga, ki mu bo v tem podoben, bo bolje, prej ne."
Transparency International sicer Sloveniji priporoča, da naj več sredstev med drugim nameni za usposabljanje tožilcev in sodnikov. Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da se z njihovim priporočilom strinjajo, vendar opažajo vpliv varčevalnih ukrepov. Na vrhovnem državnem tožilstvu pa pri pregonu gospodarskega kriminala beležijo opazen napredek, vključno s korupcijskimi kaznivimi dejanji. Tudi njih skrbi varčevanje, saj se sprašujejo, če bodo v prihodnje še zmogli enako uspešno spopadati s pregonom kaznivih dejanj. Po mnenju dr. Pleskoviča problem ni v varčevanju ali v preslabi usposobljenosti sodnikov, tožilcev, kriminalistov, pač pa je težava v pomanjkanju volje za odkrivanje kriminala in korupcije. "Kot predsednik sveta ene od večjih ustanov sem dal v preiskavo, da se tam razišče gospodarski kriminal. Nekaj so preiskovali, a nato je bil odziv, da so ugotovili, da ni bilo velike tatvine. A če ni bilo velike tatvine, potem ni treba ničesar storiti? To je tako, kot bi kolesarja podrl voznik avtomobila, preiskovalci bi ugotavljali, ali je šlo za veliki umor ali ne, voznika bi nato oprostili, ker so preiskovali z napačnega naslova. Imam tudi podatke, da se na raznih agencijah založijo dosjeji, ki bi morali biti poslani na sodišče, a jih zaprejo v predale za dve leti ali še več." Meni, da je v vrstah naših politikov in drugih pristojnih še vedno veliko sprenevedanja. Mnoge zgodbe se tako po njegovem namerno ne raziščejo do konca.
