VIDEO in FOTO: 10. shod kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Slovenija | 13.10.2013, 17:30

Ponikva in Slom, rojstni kraj blaženega Antona Martina Slomška, ki je od leta 2004 tudi zavetnik kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, je danes gostila hubilejni 10. shod slovenskih kmetov. Organizatorji, Kmetijsko gozdarska zbornica, občina Šentjur in tamkajšnja župnija, so letos za geslo srečanja izbrali Slomškovo misel: "Delo je ključ do kruha in pridne roke ga najdejo." Zbrane je v tamkajšnji cerkvi nagovoril škof Stansilav Lipovšek, na prireditvi po maši pa tudi predsednik države Borut Pahor.

Srečanje se je že tradicionalno začelo z opoldansko sveto mašo v cerkvi svetega Martina na Ponikvi, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval škof dr. Stanislav Lipovšek. Spomnil je, da je do jubilejnega vseslovenskega srečanja kmetov prišlo prav v letu vere, zato je vse povabil, naj jo obnavljamo, utrjujemo, poživljamo in bogatimo, da bo živa, dejavna, vesela, privlačna in zveličavna. Zbranim se je zahvalil za ohranjanje ljubezni in spoštovanja do domače zemlje, našega podeželja, kmečkega stanu in kmečkega dela. "Vi ste, dragi romarji jubilejnega srečanja z blaženim škofom Slomškom, na poseben način Božji sodelavci, ko ste z vašim vsakdanjim delom, po vaši kmetijah varuhi našega podeželja in vrednot, ki jih v sebi krije to naravno z Bogom Stvarnikom tako globoko povezano naravno življenje in delo v naši domovini, ki nam jo je zaupal naš Stvarnik in Odrešenik," je poudaril škof Lipovšek. Opozoril je na zaskrbljujoče pojave, ki vdirajo na naše podeželje, a dodal, da je kljub temu veliko razveseljivih dogodkov in znamenj, ki dokazujejo, da je med nami Božji Duh. "Veseli smo pojava, da se vedno več mladih, kljub vsem težkim razmeram in problemom odloča za življenje in delo na kmetiji, za različne oblike specializiranega kmetijstva. Od ekološke predelave hrane, do gostinstva, kmečkega turizma in športno rekreativne dejavnosti."

Škof Lipovšek je zbrane tudi spomnil, da bi blaženi Slomšek v mesecu oktobru med drugim povabil, naj na novo odkrivamo lepoto in duhovno moč molitve rožnega venca. "Lepo je, da velik hišni rožni venec visi na vidnem mestu v stanovanju ali morda krasi počitniško hišico ali avto, vendar to ni dovolj. Prav je, da ob vsej zaposlenosti in pomanjkanju časa najdemo trenutke zbranosti in molitve zasebno ali še boljše v krogu družine. Vožnja z avtom postane prijetnejša ob molitvi rožnega venca, pa tudi v družini začutimo Božjo bližino in prijetno domačnost in medsebojno povezanost ob molitvi vsaj ene desetke rožnega venca, pa tudi ob molitvi pri jedi, ki vsakdanje hranjenje povzdigne v sveto znamenje naše povezanosti z Bogom in med seboj," je prepričan škof Lipovšek.

V pridigi se je dotaknil tudi posledic, ki so jih Cerkvi na Slovenskem prinesle finančne težave mariborske nadškofije in odhoda nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška. "Tu nam lahko pomaga samo Slomšek, on, ki je s tako ljubeznijo in apostolsko gorečnostjo obdeloval vinsko gorico lavantinske in pozneje mariborske nadškofije, on je tudi z nami v teh težkih trenutkih, ko poskušamo reševati, kar se da rešiti, predvsem pa si prizadevamo, da bi ta težka preizkušnja, v katero smo zašli, postala milostni trenutek, to se pravi priložnost za nov začetek. Z drugo besedo, prizadevamo si in bomo storili vse, kar je v naši moči, da ohranimo Slomškovo dediščino, da ohranimo mariborsko nadškofijo in njene pastoralne ustanove." Kot je sklenil škof Lipovšek, nas nič ne bo ločilo od našega podeželja ter dela za njegov duhovni in materialni blagor.

Zbrane na jubilejnem 10. shodu kmetov pri zavetniku blaženem Antonu Martinu Slomšku je ob koncu maše, s katero se je srečanje začelo, pozdravil tudi evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša. Kmeticam in kmetom se je zahvalil, ker skrbijo za našo slovensko zemljo in jih povabil, da kličejo na svoje delo blagoslov ter se ob tem zavedajo pomena hvaležnosti za prejete darove. "Pridne roke pomenijo tudi ljubeče srce. Ljubeče srce do sočloveka, ki je v stiski. Naša skrb ni le poskrbeti zase, ampak poskrbeti tudi za lačne in šibke, ranljive in nasploh tiste, ki ne morejo živeti človeku dostojnega življenja. Tudi ti ljudje so naša skrb!"

Bogoslužje so s petjem obogatili člani cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik iz Stranj, že tradicionalno so se predstavniki vseh kmetijskih panog s prinašanjem darov med sveto mašo Bogu zahvalili za vse prejete darove.

Na akademiji slavnostni govornik Franci Avsec, zbrane pozdravil tudi predsednik države Borut Pahor

Družabni del letošnjega 10. shoda kmetov se je nadaljeval s svečano akademijo pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška na Slomu. Slavnostni govornik je bil odličen poznavalec evropskega kmetijstva in kmetijskega prava dr. Franci Avsec, ki je prav poudaril povezanost Slomška s slovenskimi kmeti. V nagovoru je večkrat omenil nujnost povezanega delovanja kmetov ter s tem povezane pomembne vloge zadrug.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič je več kot tisoč zbranih udeležencev slovesne akademije spomnil na poduke Antona Martina Slomška, zavetnika slovenskih kmetov. Ti so po njegovem tudi danes vse bolj aktualni in potrebni, čeprav se je od takrat v načinu kmetovanja, tehnologiji in znanju marsikaj spremenilo. Kljub napredku pa med kmeti ni zadovoljstva ter zanimanja za ta poklic, je dejal.

Logično je, da je slovenskemu kmetu težko biti konkurenčen na evropskem trgu, tudi zato, ker je pri nas kmetovanje bistveno bolj zahtevno. Usmeritve gredo v smeri zmanjšanja stroškov pridelave, promocije doma pridelane hrane, prodaje na domu, kratke verige prodaje, kar je po njegovem prava pot za kmeta in potrošnika. "Vendar nastala kriza, katere posledice so davki, ki nam pretijo, marsikateremu kmetu jemlje voljo, saj se bojijo, da tega bremena ne bodo zmogli. V državi pa je težko narediti red, ker je v preteklosti bila vrednota izkoristiti položaj, ki ga je nekdo zasedel, ter neupravičeno obogateti. Ko bo vrednota biti pošten, delaven in odgovoren ter bomo dojeli, da je dolžnost enaka pravici, bomo lahko pričakovali boljše čase," je dejal Zupančič.

Predsednik republike Borut Pahor pa je v nagovoru ob koncu akademije izpostavil vlogo ljudi, ki živijo na podeželju. Poudaril je, da je zelo pomembno, ali bo država, zlasti zdaj v času neprijazne in surove krize, znala omogočiti, da bodo mladi ljudje, ki so se od svojih kmečkih staršev naučili vrednot, vrlin, trdega dela in znanja ter vsega ostalega, kar je potrebno za to, da bodo njihovi ponosni dediči, želeli ostati na podeželju ter nadaljevati to slavno tradicijo. "Smo v času, ko se zdi, da utegnemo svojim otrokom zapustiti slabšo dediščino od tiste, ki so nam jo zapustili naši starši. Če se prepustimo malodušju in bi se to zares zgodilo, bi to bilo malomarno od nas. Niso lahki časi, nihče ne pravi, da jih bomo z lahkoto rešili v prid velike večine pridnih in poštenih ljudi, a trdno sem prepričan, da se bo to zgodilo. Na koncu vedno zmaga dobro," je dejal Pahor in se kmetom "kot branikom zdrave pameti" za njihov vsakodnevni trud zahvalil v imenu države.

Po končani akademiji so člani prostovoljnega gasilskega društva Ponikva pripravili že tradicionalni golaž in ob pomoči kmečkih žena ter učencev Srednje kmetijske šole Šentjur poskrbeli za pogostitev udeležencev. Dogajanje so popestrili člani Pihalnega orkestra Šentjur.

10. jubilejno srečanje

Letošnje srečanje je jubilejno in poteka v sklopu projekta Kmetijstvo je zakon, ki ga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije izvaja v sodelovanju z Evropsko komisijo, Generalnim direktoratom za kmetijstvo in razvoj podeželja. Cilj projekta je predstaviti poklic kmeta kot poslovno priložnost in izziv mladim, tudi v partnerstvu med Evropo in kmeti, ki ga usmerja skupna kmetijska politika in predstavlja temeljni kamen evropskega povezovanja. Razstava Kmetijstvo je zakon - zgodba o dinamičnem partnerstvu med kmetovalci in Evropo je na ogled v dvorani Slomškove hiše. Ob tem so na Kmetijsko gozdarski zbornici letos pripravili tudi posebno brošuro.