Kakšen nepremičninski davek nas čaka?

Slovenija | 09.10.2013, 09:42

Zakon o davku na nepremičnine dobiva vse jasnejše obrise. Med drugim zadnji popravki vsebujejo ločeno obdavčitev stanovanj, v katerih lastnik ne biva, znova so v predlogu tudi sakralni objekti. Z besedilom zakona ni zadovoljen skoraj nihče. Gospodarska zbornica opozarja na morebitne negativne poledice, na Obrtni zbornici so razočarani, kmetje pričakujejo še pogovore, občine opozarjajo na morebitne nižje prilive. Kritična je tudi opozicija.

Predlog zakona za stanovanjske nepremičnine predvideva davčno stopnjo 0,15 odstotka, za nerezidenčne – to je tiste stanovanjske nepremičnine, v katerih lastnik ne prebiva in jih tudi ne oddaja v najem, pa bo davek pol odstotka.

Za stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega pol milijona evrov, se bo po predlogu davčna stopnja povečala za 0,25 odstotne točke. Za poslovne in industrijske nepremičnine je predvidena 0,75-odstotna obdavčitev (v dosedanjih predlogih 0,80 odstotka), za energetske nepremičnine 0,4-odstotna.

Kmetijske stavbe bi bile obdavčene 0,3-odstotno (v dosedanjih predlogih 0,5-odstotno). Druge stavbe - kot so javne stavbe, kulturni spomeniki, sakralni objekti - s stopnjo 0,5 odstotka.

Za kmetijska zemljišča je predvidena stopnja 0,15 odstotka, za gozdna zemljišča 0,07 odstotka, za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo 0,40 odstotka, za ostala zemljišča - stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd. - 0,50 odstotka. Za kmetijska in gozdna zemljišča se bo po predlogu za leto 2014 sicer davek odmeril največ do zneska, ki ne presega 25 evrov na hektar kmetijskega zemljišča in 10 evrov na hektar gozdnega zemljišča.

Občine bi lahko od leta 2017 naprej določile merila za znižanje ali zvišanje davčnih stopenj. Stopnje davka bi lahko spremenile za vse nepremičnine razen nelegalnih gradenj ter kmetijskih in gozdnih zemljišč, in sicer za največ 2,5-krat. Za nelegalne gradnje se bo po predlogu davčna stopnja povišala za trikrat. Davka bi bile oproščene nepremičnine, ki so javno dobro, varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja ter neplodna zemljišča.

Davčna osnova bo po predlogu posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki jo ima GURS. Ta je nekatere vrednosti stavb in zemljišč že popravil, v javno evidenco jih bo vnesel predvidoma prihodnji teden.

Predlog določa triletno prehodno obdobje - za leta 2014, 2015 in 2016 - v katerem bi se davek obračunal po stopnjah, določenih v zakonu, prihodek od davka pa bi šel v celoti v državni proračun. Občinam bi za ta tri leta odstopili del prihodka, tako da bi dobile enak znesek, kot so ga lani odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Po izteku tega obdobja bi bila polovica prihodkov namenjena državnemu proračunu, polovica pa občinam.

V Sindikatu kmetov Slovenije pravijo, da predlog zakona še ni "dokončen", upajo, da se bodo na Ministrstvu za finance držali dogovora in se bodo prihodnji teden znova sestali, tudi če vlada predlog že ta teden sprejme. O trenutnih obremenitvah, ki jih zakon o davku na nepremičnine prinaša, pa je predsednik sindikata Roman Žveglič za naš radio dejal: „Očitno je ta vlada prišla do sklepa, da bi morali plačevati zgolj tisti, ki v tej državi še kaj ustvarjamo, torej kmetje, obrtniki, gospodarstvo, ampak mi tega denarja nimamo. Ne samo to, dogovarjamo se, da bomo stopili skupaj in naredili neke korake.“

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so razočarani nad najnovejšim predlogom zakona. Prepričani so, da bodo dodatne obremenitve pogubno vplivale na obrtnike in male podjetnike. Pričakovali so, da bo vlada vendarle prisluhnila obrtnikom in malim podjetnikom in jih ne bo dodatno obremenila. Davčna svetovalka Božena Macarol je za naš radio poudarila: „Novi davek bo občutno podražil stroške poslovanja, s tem tudi konkurenčno prednost slovenskih malih podjetij, onemogočal njihovo rast in povzročil, da bo marsikateri podjetnik razmišljal o prenehanju dejavnosti, saj je obrt že zdaj v težki situaciji.“

Poleg tega pa predlog zakona po njenih besedah ni ustrezno pripravljen, saj ne vsebuje pravilnih izračunov glede višjih davčnih obremenitev, zaradi česar se tudi ni pravilno ocenilo njegovih učinkov na gospodarsko rast in zaposlovanje. Izračuni OZS kažejo, da se bo davčna obveznost za samostojne podjetnike povečala v povprečju za 200 odstotkov v primerjavi s sedaj veljavnimi obveznostmi iz davka na premoženje in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišč, za pravne osebe pa v povprečju za 400 odstotkov.

Na Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da zakon o davku na nepremičnine načeloma podpirajo, ker pomeni "uzakonitev doslej neizkoriščene rezerve prihodkov državne blagajne", zahtevajo pa, da davek za poslovne subjekte v povprečju ne sme presegati dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. GZS ima pomisleke tudi zaradi načina vrednotenja nepremičnin, pristopili bodo k reviziji, kar zakon omogoča. Hkrati meni, da bo uvedba nepremičninskega zakona močno prizadela investitorje neprodanih stanovanj na zalogi.

Stališče opozicije

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je izrazil načelno nestrinjanje stranke z zadnjim predlogom zakona o davku na nepremičnine. Med razlogi je med drugim omenil neprimerno obdavčitev javnih objektov, poslovnih in industrijskih prostorov, sakralnih objektov in kmetijskih površin.

Poslanska skupina NSi tudi ocenjuje, da je obdavčitev poslovnih in industrijskih prostorov previsoka. "V gospodarstvu ves čas poudarjajo potrebo po zmanjšanju obremenitve, ta predlog pa zelo povečuje davčno obremenitev gospodarstva," pravi Tonin.

Prav tako je previsoka obdavčitev kmetov, meni vodja poslancev NSi. Kot pravi, se s tem davkom obdavčujejo osnovna sredstva kmetov, ki so že zdaj obdavčeni preko katastrskega dohodka.

V najmanjši parlamentarni stranki vlado pozivajo, naj stopi v dialog z verskimi skupnostmi, saj gre, tako Tonin, pri obdavčitvi sakralnih objektov za dvojno obdavčitev. Davek pa bodo tako ali drugače plačali slovenski državljani, ocenjuje.

NSi vladi tudi predlaga, da iz zakona izvzame nove stavbe, ki stojijo manj kot pet let. Tonin namreč pojasnjuje, da investitorji pri gradnji novih stavb že tako ali tako plačajo komunalni prispevek ter davek na dodano vrednost za gradbeni material in gradbene storitve.

Prav tako pa vladi predlagajo znižanje davčne stopnje za invalide in za družine. Za trenutno 0,15-odstotno davčno stopnjo za rezidenčno nepremičnino predlagajo znižanje davčne stopnje za 0,05 odstotne točke za vsakega invalida, ki ima na določenem naslovu prijavljeno stalno prebivališče. Za družine z več otroki pa predlagajo znižanje za 0,02 odstotne točke za vsakega otroka do 18 let. Problematičen je tudi nedodelan postopek za ugovarjanje ocenjeni vrednosti nepremičnine, še dodaja Tonin.

Tudi SLS nasprotuje predlaganemu davku na nepremičnine. Meni, da gospodarstvo, obrtniki in kmetje ne bodo mogli zdržati pritiskov, ki jih vlada prek različnih davkov nalaga tem segmentom družbe. "Ocenjujemo, da gre za sistematičen napad na tiste, ki delajo, ki ustvarjajo novo vrednost oz. ki so v preteklosti ustvarjali in se odločili, da kaj prihranijo za bodoče rodove," je dejal predsednik stranke Franc Bogovič.

Nerazumljivo se mu zdi, da vlada vztraja pri obdavčitvi kulturnih spomenikov, bodisi v zasebni lasti ali v lasti občin, in opozarja, da bodo morale občine z obdavčitvijo nepremičnin, v katerih izvajajo osnovne dejavnosti, kot so izobraževanje, kultura in šport, velik del davka plačevati v državni proračun.

Bogovič meni, da bo največ davka pobranega na podeželju, kjer ljudje že tako težje živijo, ter da se ustvarja konflikt med podeželjem in mestom. Boji se, da bo cena kmetijskih zemljišč padla, ker bodo ljudje težko plačevali davščine, ter da bo ta davek začetek velikega lastniškega prestrukturiranja na podeželju. Meni, da se bo zmanjšalo zanimanje mladih za kmetijstvo in da bo davek vplival tudi na samooskrbo. Bogovič je še mnenja, da zaradi "tako napačnih evidenc, kot so evidence Gursa", obstaja nevarnost, da bo sedaj delujoč sistem prihodka za lokalne skupnosti, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, sesut, da bo veliko pritožb in da je lahko izplen davka bistveno nižji od pričakovanj.

Stališče SDS do predlaganega davka na nepremičnine ostaja nespremenjeno, davku nasprotujejo, so danes povedali v stranki. So proti dodatnim davčnim obremenitvam podeželja in gospodarstva in opozarjajo, da bi predlagani davek pomenil velik udarec kmetom in podjetnikom, ki uporabljajo nepremičnine.

Poslanec SDS Andrej Šircelj je dejal, da so previsoki davki, ki so bili že sprejeti oziroma se pripravljajo, problematični. "Podjetja, kmetje in posamezniki bodo plačevali višje davke, nekateri od vseh teh pa tudi ne bodo mogli več plačevati davkov in bodo zato prenehali z dejavnostjo, ali pa bodo morali zastaviti svoje premoženje v korist države, občine, da bo iz tega premoženja poplačan davek," meni Šircelj.

Šircelj je julija, ko je ministrstvo objavilo prvi predlog zakona, ocenil, da zakon obeta nacionalizacijo in centralizacijo premoženja ter slabšanje konkurenčnosti gospodarstva. Zakon bi moral po njegovih besedah slediti trem ciljem, in sicer da se ne zmanjšuje konkurenčnosti podjetij in samostojnih podjetnikov, da se jih dodatno davčno ne obremenjuje in da je zagotovljena ustrezna pravna varnost davčnih zavezancev.

Vlada je predlog zakona o davku na nepremičnine med svojimi gradivi objavila v ponedeljek, obravnavala pa ga bo predvidoma jutri.