Višja matematika Alenke Bratušek

Slovenija | 18.10.2013, 14:00

"Danes je poseben dan za gospodarstvo ... Ne daje ukrepov, ampak kri!" Tako je 10. septembra gospodarski minister Stepišnik komentiral oblikovanje posojilnega sklada SID banke, namenjenega za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij.

Dan zatem je premierka Alenka Bratušek v Celju odprla Mednarodni obrtni sejem, na katerem se že skoraj pol stoletja predstavljajo domači obrtniki in mala podjetja. Pred njimi se je pohvalila, da so v rebalansu proračuna zagotovili denar za ukrepe, ki so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem. S SID banko je vlada podpisala pogodbo, v kateri so za gospodarstvo zagotovili 500 milijonov evrov. Gre za povratna sredstva, kredite, ki bodo podjetnikom zagotovili tudi financiranje obratnega kapitala. Ugodna sta predvsem ročnost in nizka obrestna mera. Odlična reklamna poteza vlade, ki je dan pred odprtjem sejma, na katerem se srečujejo obrtniki iz vse Slovenije, prijazno ponudila pol milijarde prav njim in to v Celju obesila na veliki zvon.

Za javnost nadvse všečno pomoč države tistim, ki bi lahko poskrbeli za rast gospodarstva in večjo zaposlenost, ki sta nujna pogoja za izhod iz krize, so čez noč prekrili oblaki. Ko so posamezniki dobili v roke razpisne pogoje, se je izkazalo, da se na razpis ne morejo prijaviti samostojni podjetniki. To kar so obetali veliki naslovi, se je v drobnem tisku razblinilo. Obrtno podjetniška zbornica je zato pred dnevi zahtevala spremembo razpisnih pogojev, a, kot kaže, ne bo nič. Država pa ni pozabila samostojnih podjetnikov pri polnjenju proračuna. Zvišala jim je prispevne stopnje in davek na nepremičnine. Tako kot druga mala podjetja bodo z nepremičninskim davkom plačali od dvakrat do štirikrat več kot doslej. Vlada, ki bi morala poskrbeti za ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, s svojimi ukrepi dela ravno obratno. Mnogi se borijo le še za preživetje, upanje na napredek pa je ugasnilo.

Samostojni podjetniki, ki jih težijo še plačilna nedisciplina, številne birokratske ovire,stroga delovnopravna zakonodaja, nedostopnost bančnih posojil in še kaj, so lep primer tega, kar se dogaja tudi drugim slojem v naši državi. Država se prepogosto ozira v delodajalce, delavce, kmete, upokojence, lastnike nepremičnin, celo brezposelne, ki jih sicer podpira ... z vprašanjem, kaj bi jim še lahko pobrala. Najbolj preprost način reševanja finančnih težav za nekoga, ki mu ni potrebno iz meseca v mesec skrbeti za preživetje in ni odvisen od tega, kar zasluži.

Glavni razlog vse večjih davčnih obremenitev je krpanje proračuna. Vlada je letošnjega sicer pred kratkim pretresla, a je kljub temu zmanjkalo za dve milijardi prilivov, ki si jih je sposodila. Pri proračunu za leto 2014 je skušala vsaj na videz delno obrzdati trošenje, kar pa ne drži povsem. V državno blagajno naj bi priteklo 8,62 milijarde evrov, porabili pa bomo 9,64 milijarde ali za 231 milijonov več kot letos. Proračun, ki je po mnenju vlade varčevalen in razvojno naravnan, naj bi z novimi davki dobil kar 622 milijonov evrov.

Za polnjenje proračuna 2014 je najpomembnejši davek na nepremičnine, ki ga je vlada končno sprejela in zdaj prihaja v državni zbor. Vsebina zakona v podrobnostih še vedno ostaja neznana, jasno pa je, da so z njim nezadovoljni kmetje, občine, delodajalci, lastniki nepremičnin, podjetniki, kulturniki, verske skupnosti, dobrodelne ustanove, saj za mnoge med njimi predstavlja katastrofo. Ni še gotovo, da bo zakon pravočasno sprejet, in nad njim že zdaj visi grožnja z ustavno presojo. V takih razmerah vlada niti približno ne more biti zadovoljna s predlaganim proračunom, ki ga je tako suvereno predstavila. Predlog proračuna bo preveril tudi Bruselj in že zdaj je jasno, da se ne bo strinjal z vlado, ki je preslišala nekatera priporočila. Poleg tega je pred koncem novembra predvideno prvo srečanje finančnih ministrov držav z evrom, na katerem bodo podrobno ocenili proračune posameznih držav in v primeru večjih odstopanj zahtevali popravni izpit.

Vlada, ki ji ne manjka strokovnjakov in svetovalcev, ponekod ne obvlada osnovnošolske matematike. Na eni strani se hvali z mesečnim presežkom v proračunu, po drugi pa tarna, da pada potrošnja. Res ji je zvišan DDV prinesel nekaj milijonov, ki prej niso bili načrtovani, a potrošniki lahko zapravijo le toliko, kot imajo. Po eni strani se hvali s številom novih zaposlitev, mednarodne ustanove pa ji sporočajo, da ni bistvo v številu brezposelnih, ampak tistih, ki delajo in plačujejo davke. Samo lani je ugasnilo štiriindvajset tisoč delovnih mest, od začetka leta 2009 pa skoraj sto tisoč. Glede na nova davčna bremena bo v prihodnje to število še naraslo. Tako so večji davčni prilivi že v temeljih na trhlih nogah. Kot kaže. gre le za preživetje, na pa za razvojno naravnanost naše države. Poleg tega je vlada spregledala še nekatere kazalce. Narašča število socialno ogroženih, potrošnja bo še naprej padala ... Si upa vlada razmišljati tudi o tem, v katero smer se bodo premaknili kazalci kriminala, samomorilnosti, duševnih obolenj?

Nas vlada z načrtovanim proračunom lahko popelje na pot razvoja in napredka, kakor je pred dnevi trdila Alenka Bratušek? Ali je morda proračun že naravnan na prihodnje volitve in prikrito pred-kampanjo?