Trstenjak o bl. Materi Tereziji: S svojim življenjskim vzgledom je vedno aktualna
Slovenija
Danes obhajamo 16. obletnico smrti in god blažene Matere Terezije. Posebne slovesnosti so ob tej priložnosti pripravili v kraju njenega delovanja - indijskem mestu Kalkuta - in povsod po krščanskem svetu. Na god bl. Matere Terezije smo se pri maši v kapeli zbrali tudi sodelavci Radia Ognjišče, saj je sozavetnica kapele.
Zakaj je Radio Ognjišče Mater Terezijo izbral za sozavetnico radijske kapele, kaj za radio pomeni, da ima tudi njene relikvije?
"Ko je bil izbran za glavnega zavetnika sveti pater Pij, sem iskal še svetnico. In ker je Jože Bartolj imel naslikano blaženo Mater Terezijo, sem se odločil zanjo, saj je s svojim življenjskim vzgledom aktualna - biti blizu vsakemu človeku in s tem spolnjevati Jezusovo zapoved ljubezni. Po njenem vzgledu si tudi z našim programom prizadevamo biti preprosto blizu vsakemu, ki nas posluša.
Ob podobi blažene Matere Terezije imamo v kapeli tudi njeno relikvijo - košček lasu, ki nas duhovno povezuje s Kalkuto, kjer je grob blažene, hkrati pa lahko doživljamo na prav poseben način njeno bližino, s tem pa njeno priprošnjo."
Nedavno ste romali v Indijo. Kako ste doživeli trenutke ob njenem grobu, kakšen je odnos vernikov, ki prihajajo tja?
"Ko romamo na grobove svetnikov in svetnic po Evropi, smo vajeni, da je to nekaj veličastnega, delo mnogih umetnikov, in postavljeni so seveda v mogočna svetišča. Grob blažene matere Terezije pa je zelo preprost, postavljen v spodnji kapeli tako imenovane materne hiše reda misijonark ljubezni. V kapeli je le znamenje križa in napis Žejen sem, kar lahko srečamo v vseh kapelah misijonark ljubezni. Na nagrobni plošči je cvetje in gori sveča. Prijetno si presenečen, kako prihajajo na grob domačini - kristjani, hindujci in drugih veroizpovedi in ne samo iz Kalkute oz. zdaj Kolkote, marveč iz celotne Indije. Prihajajo na grob matere - tako so namreč Mater Terezijo imenovali Indijci in kot njihova mati še vedno živi med njimi.
Z obiskom groba in samega mesta, predvsem najrevnejših od najrevnejših predelov, sem mogel razumeti, zakaj je hotela blažena biti zgolj in samo z njimi ter ne spreminjati njihovega statusa. Za spremembe ne bi imela dovolj moči in zaveznikov, da pa je bila z njimi, jim je dala vedeti, da jih nekdo vendarle ljubi in se zanje zmeni. Bila je človek s človekom in zato jim je s svojo ljubeznijo pričala o božji ljubezni."
Blažena mati Terezija se je rodila 27. avgusta 1910 v albanski družini v Skopju. Kot osemnajstletno dekle je odpotovala na Irsko in vstopila v red loretskih sester in od tam skupaj s slovensko misijonarko Elizabeto Kajnč odpotovala v Indijo. Po več letih učiteljskega poklica je začutila, da jo Bog kliče med najbolj uboge. Leta 1950 je dobila dovoljenje za ustanovitev reda misijonark ljubezni. Dve leti zatem je v Kalkuti odprla Dom za umirajoče, temu je sledil dom za zapuščene otroke in nato še za gobavce. Kot je večkrat dejala, sta njeno delo in življenje le kapljica tolažbe v ocean trpljenja. Vendar je dodajala, da če te kapljice ne bi bilo, bi nekaj v morju manjkalo. Poudarjala je: "Ljubiti in skrbeti za uboge in zapostavljene je zame vir veselja in zadovoljstva. Ubogi ne potrebujejo našega pomilovanja, ampak ljubezen in usmiljenje."
Delovanje misijonark ljubezni se osredotoča na obiskovanje osamljenih ljudi po hišah, bolnicah, domovih za ostarele in zaporih. Sicer je red misijonark ljubezni pri nas prisoten že 20 let. Po svetu je približno štiri tisoč misijonark ljubezni, obstajata pa tudi dve moški veji reda in ženska kontemplativna veja. Vse življenje in delo bl. Mati Tereze sta bila prežeta z ljubeznijo do Boga in do bližnjih, predvsem tistih, ki so najbolj zavrženi in ubogi med ubogimi.
