Ameriški škofje pisali Obami glede Sirije
Cerkev po svetu | 09.09.2013, 11:01 Marta Jerebič
Papeževa pobuda za dan posta in molitve za mir v Siriji je imela velik odmev po vsem svetu. Samo na Trgu sv. Petra v Vatikanu se je na bdenju zbralo več kot 100 tisoč ljudi. Papež se je pri včerajšnjem opoldanskem nagovoru zahvalil vsem za udeležbo, a poudaril, da stvar še ni končana. Z molitvijo in dejanji miru je treba nadaljevati. Kot je dejal, je treba moliti tudi za druge države Bližnjega Vzhoda, zlasti Libanon, Irak, Egipt in za mirovni proces med Izraelci in Palestinci.
Na trgu sv. Petra so se zbrali katoličani, pa tudi pripadniki drugih ver in neverni. Enako je bilo drugje po svetu. V Siriji je osrednje molitveno bdenje potekalo v grško katoliški stolnici v Damasku. Srečanja so se udeležili katoliški in pravoslavni škofje, pa tudi nekaj predstavnikov vlade, parlamenta in muslimanov. Nuncij v Siriji, nadškof Mario Zenari je povedal: »Verske skupnosti so pripravile program glede na možnosti, saj je bilo na določenih območjih zelo težko pripraviti molitveno bdenje zvečer." Nuncij je še povedal, da so dogodek spremljali tudi lokalni mediji. O politični teži dogodka pa je dejal: »Že samo tu v Siriji vidim, da so imele papeževe besede zares izreden odmev. Upam, da bo imela pobuda po celem svetu pozitiven odziv in bo vplivala na določene odločitve.«
Medtem so ameriški škofje v pismu predsednika Baracka Obamo pozvali, naj se ne zateka k vojaškemu posredovanju, ampak naj raje nasilje v Siriji konča s političnimi rešitvami.
Predsednik komisije pravičnost in mir pri ameriški škofovski konferenci Richard Pates je povedal, da imajo mnogi Američani v spominu še vedno ameriško posredovanje v Iraku in razpravo v zvezi s tem. Kot je dejal, pa imajo škofje pred sabo zelo težko nalogo, kako Obamo prepričati, da bi bilo vojaško posredovanje kontraproduktivno, saj se zdi, da ga je Obama precej odločen izpeljati. 60 odstotkov Američanov sicer nasprotuje vojaškemu posredovanju.
Prav tako odmeva tudi papežev včerajšnji opoldanski nagovor, v katerem je obsodil nezakonito trgovanje z orožjem, ki hrani vojne. Proti temu se že več let bori tudi stalni opazovalec Svetega sedeža pri Uradu Združenih narodov v Ženevi, msgr. Silvano Tomasi.
Miru ni mogoče doseči z dobavljanjem sredstev uničevanja, poudarja msgr. Tomasi in dodaja, da mednarodna skupnost namenja pretirane vire za vojsko. Lani je bilo za stroške vojske namenjenih 1750 milijard dolarjev, 8 odstotkov te vsote za vojsko namenjajo na Bližnjem vzhodu. Pravzaprav vojne določajo veliki orožarski lobiji. »Dobiček postane najvišji zakon. Trgovanje z orožjem prinaša velike denarje; torej obstajajo tisti, ki razpihujejo ogenj, da lahko prodajajo orožje.« Treba je omeniti tudi to, da se pozablja na dolgoročne posledice trgovanja z orožjem; orožje krepi kriminal in hrani mafije različnih vrst.
Prav tako so v ozadju tudi ekonomski interesi držav, ki proizvajajo in prodajajo orožje, kot so na primer ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Izrael in Kitajska. To so države, kjer industrija proizvodnje orožja predstavlja pomembno sestavino gospodarstva, je še povedal msgr. Tomasi.
