Bodo kmetje plačevali tri davke
Država Slovenija, v nasprotju s praksami nam sosednjih držav z isto tradicijo, kmetom ne priznava lovske pravice na njihovih zemljiščih. Še več, divjad je razglasila za svojo - torej državno lastnino in za gospodarjenje z njo podeljuje koncesije lovskim družinam. Kmetje ob napovedani uvedbi davka na nepremičnine opozarjajo, da dohodki, ki jih država dobi za podeljene koncesije, pravzaprav pomenijo še en davek na kmetijska zemljišča. Divjad namreč živi, se hrani in ob tem dela škodo na njihovi zemlji.
Avstrijski kmet do 50 EUR letnega dohodka po hektarju iz lovske pravice
Pogled v sosednjo Avstrijo, v kateri še danes velja praktično enaka lovska zakonodaja, kot je tudi pri nas veljala do konca II. svetovne vojne, kaže povsem drugačno sliko. Tamkajšnji kmetje po podatkih Koroške kmetijsko gozdarske zbornice, letno samo iz lovske pravice prejmejo kar znatna sredstva. V primeru, ko se na njihovih površinah pase velika divjad, npr. jelenjad, letno za lovsko pravico iztržijo od 20 do 50 EUR po hektaru, če pa so njihove kmetijske površine del lovišč, v katerih je prisotna samo mala divjad (jerebice, fazani, kunci...), pa se čisti dohodek od lovske pravice giblje med 1,5 in 3,5 EUR. Hans Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi: "Zakaj bi imela država pravico do lova na mojih površinah, ko se divjačina pase na moji travi? To je pri nas hvala Bogu še med seboj povezano, in smatram to tudi pametno za Slovenijo!"
Mikl ob tem dodaja, da avstrijske izkušnje kažejo, da kmetje, tako v svojih ali pa občinskih loviščih, zelo dobro gospodarijo z divjadjo in zato ni ogrožena nobena ekosistemska storitev.
Slovenski kmet ima od divjadi le škodo
Uradni slovenski podatki, čeprav še niso popolni, ker ne vključujejo škodnih zahtevkov, ki še niso rešeni, kažejo, da se v zadnjih letih škoda po divjadi opazno povečuje. Tako je lani po zavarovanih vrstah divjadi znašala več kot 340.000 EUR, po lovnih vrstah divjadi pa so lovske družine kmetom priznale za skoraj 600.000 EUR škode.
Po določilih Zakona o gozdovih mora lastnik "dovoliti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi." Po Zakonu o divjadi in lovstvu pa lastnik "mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode."
To po mnenju kmetov v praksi pomeni, da jim od divjadi ostanejo vsako leto večje škode, ki jih je tudi vedno težje uveljavljati, tako do države, kot tudi do lovskih družin. Država pa v obliki koncesnine za gospodarjenje z divjadjo pravzaprav pobere denar, ki bi moral biti prihodek njihovih zemljišč.
