Predlog zakona o davku „na versko dejavnost“

Slovenija | 19.09.2013, 12:49 Tone Gorjup

Tokratno oddajo „Pogovor o“ smo namenili osnutku predloga zakona o davku na nepremičnine, ki ga je junija pripravilo ministrstvo za finance. V javni razpravi so ga mnogi ocenili kot neprimernega, ker uničuje kmete, ne pusti dihati malim obrtnikom, ker bo mnogim podjetjem podražil proizvodnjo in ker želi obdavčiti tudi objekte za versko dejavnost in številne druge ustanove, ki so javno dobro. Posebno pozornost smo namenili verskim skupnostim in njihovim ustanovam ter posegu novega davka na njihovo področje. Predlagani zakon pa smo pogledati tudi širše.

Gostje oddaje o predlogu zakona o davku na nepremičnine

Naš sogovornik, pravnik po stroki, mag. Andrej Naglič je opozoril na ustavnopravni temelj predlaganega zakona o davku na nepremičnine. Ko govorimo o obdavčitvi Cerkva in drugih subjektov civilne družbe, se moramo po njegovih besedah zavedati, da je civilna družba pomoč v državi, pri učinkovitem izvajanju nalog, ki izhajajo iz njene suverenosti. Davki, kot eden izmed elementov te suverenosti, ne smejo omejiti ali zatreti splošno koristnih učinkov delovanja civilne družbe. Med te splošno koristne učinke gotovo lahko štejemo dobrodelnost, izobraževanje in kulturo, kar so poleg pastoralne dejavnosti, osnovni elementi dejavnosti Cerkva in drugih verskih skupnosti. Torej so davki in svoboda delovanja v službi istega cilja: to je zagotavljanje splošno koristnih dobrin državljanom in družbi. Po njegovih besedah davčna bremena zato nikakor ne smejo preveč obremeniti delovanja civilne družbe, ker s tem izgubi celotna družba na svojem blagostanju. Dekan Fakultete za poslovne vede na Katoliškem inštitutu dr. Žiga Andoljšek je pri tem dodal, da dodatni davki pomenijo večjo moč države nad državljani, religijo, kulturo. Obenem vedno pomenijo neko dodatno prisilo, nesvobodo in zmanjšanje zasebne iniciative.

Vprašali smo se ali novi zakon res prinaša bolj pravično porazdelitev bremen in je v prid večji blaginji? Ali pa morda vlada vidi v njem predvsem novo možnost za polnjenje proračuna? Samostojna davčna svetovalka Božena Macarol v gradivu predloga tega zakona ni zasledila, da bi bil cilj zakona večja blaginja državljanov. Zasledila pa je kot temeljni cilj v glavnem večji proračunski priliv in s tem zmanjšanje proračunskega deficita. Zelo negativno je, kadar je edini cilj zakonodajalca oziroma predlagatelja zakona to, da se z nekim dodatnim davčnim bremenom zamaši proračunska luknja, ne pa poveča javna blaginja, je opozorila Božena Macarol.

Ali je zakon pravičen? Po mnenju Macarolove bi bil pravičen, če bi temeljil na pravični davčni osnovi, ki je posplošena tržna vrednost. Posplošena tržna vrednost pa ta trenutek ni pravična osnova, ker je subjektivno določena. Bila je odvisna od podatkov, ki so jih lastniki nepremičnin v popisu konec leta 2007 in v začetku leta 2008 javljali popisovalcem Gursa, ki sicer niso imeli nobenih pravic pregledati dejansko stanje nepremičnin. Tako so bili Geodetski upravi Republike Slovenije posredovani podatki odvisni od znanja posameznih lastnikov nepremičnin glede lastnosti nepremičnine, pa tudi od špekulativnih interesov. Tisti, ki je želel prodati nepremičnino v bodočnosti, je javil boljše lastnosti nepremičnine in obratno. Koordinator ravnateljev škofijskih gospodarskih uprav dr. Janez Gril je ob tem izrazil pomisleke glede izračunavanja tržne vrednosti sakralnih objektov. Cerkve niso tržno blago. Na podlagi česa jih bodo ocenili? Po velikosti zvonikov ali po številu zvonov? Po čem se bo določalo vrednost nekega sakralnega objekta? ... se je spraševal Gril.

Gostje „pogovora o“ so sodelovali v javni razpravi o predlogu zakona, ki je bila na nek način sklenjena že pred tedni. Ker se pogovori z „zainteresirano javnostjo“ nadaljujejo, skušali vstopiti v stik s predlagatelji zakona, a neuspešno. So pa ministrstvu za finance posedovali pripombe v imenu Slovenske škofovske konference, Konference redovnih ustanov Slovenije, posameznih škofijskih gospodarskih uprav ... Dr. Andoljšek je ob tem dokaj kritičen, saj smo soočeni z uradnimi in neuradnimi osnutki zakona, z neko javno razpravo, ki jo vodijo novinarji pri tem pa ne vemo, kdo je pripravljavec zakona. ... V juniju je bil predložen prvi osnutek s strani ministrstva za finance, o katerem je tekla široka javna razprava. V njej je ministrstvo prejelo številne pripombe različnih interesnih skupnosti in civilne družbe. V začetku septembra je ministrstvo na te splošne pripombe podalo neka izhodišča za razpravo, nakar so prišle nekaj dni zatem na dan govorice posameznih medijev, da obstaja še ločen osnutek zakona, ki ga ni moč najti na spletu ministrstva in ta drugi osnutek praktično povsem na novo opredeljuje zakon o davku na nepremičnine. Kot je dejal Andolšek, so na prvi osnutek dali številne pripombe. Od teh, da je pripravljavec zgrešil osnovni cilj, od tega, da mora biti davek nekako v korelaciji z donosom, ki ga posamezna nepremičnina ustvarja. Določene nepremičnine ne ustvarjajo dobičkov ampak so namenjene splošno koristnim dejavnostim. Čeprav gre za neprofitne dejavnosti v njih, bodo kljub temu izpostavljene določeni obdavčitvi. Opozorili so tudi na mednarodno neprimerljivost našega zakona... Grilj je povedal, da je Škofovska konferenca poslala svoje pripombe, na katerih opozorila ne le na sakralne objekte ampak tudi druge nepremičnine v lasti verskih skupnosti, v katerih se odvija pastoralna, z njo pa tudi dobrodelna, vzgojna in kulturna dejavnost. Božena Macarol je pripravila pripombe na predlog zakona za Konferenco redovnih ustanov Slovenije. Pridružili so se mnenju škofovske konference. Dodali pa so, da je obdavčitev verskih objektov, v katerih se opravlja verska dejavnost nedopustna ravno zato, ker se v trenutku, ko se obdavči objekte verske dejavnosti, pa čeprav z minimalno stopnjo, prepusti versko dejavnost večji ali manjši naklonjenosti posameznik politik, ki vladajo. To pomeni, da lahko slej kot prej iz 0,10 odstotkov, kakršna so zdaj razmišljanja glede obdavčitve, kmalu dobimo 0,50, celo 0,80 in tako naprej. Tako se z obremenitvijo nekih verskih objektov poseže v versko dejavnost in na ta način finančno onemogoči. V tem smislu so, kot je poudarila Macarolova, absolutno proti obdavčitvi verskih objektov.

Macarolova je kot zunanja svetovalka Obrtne zbornice Slovenije pripravila tudi pripombe zoper obdavčitev poslovnih nepremičnin, predvsem tako visoko obdavčitev, kajti pri s.p.-jih je predlagana obdavčitev od 20 odstotkov do štirikrat višja od prispevka za nadomestilo stavbnega zemljišča, pri pravnih osebah pa celo do osemkrat višja. Ti davki so po njenih besedah stroški podjetja. Ti stroški se vključujejo v lastno ceno, ki s tem postaja višja. Podjetnik ima potem samo dve možnosti: ali ohrani ceno na starem nivoju s čemer se zažira v akumulacijo (ne more zaposlovat, ne more obnavljat) ali pa dvigne prodajno ceno in s tem postane nekonkurenčen. Obe zadevi tako zaposlovanje kot večja konkurenčnost slovenskega gospodarstva sta temeljna strateška cilja Slovenije. To pomeni, da tak zakon deluje proti temeljnim strateškim ciljem Slovenije, ki so zaposlovanje in večja konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva.

V nadaljevanju pogovora smo se dotaknili davkov, ki jih že sedaj plačuje Cerkev oziroma verske skupnosti. Skušali smo prikazati, kaj novi davek pomeni verske skupnosti, dobrodelne ustanove, za zasebne šole, vrtce in druge javne ustanove, ki izvršujejo splošno koristno poslanstvo ...

Prisluhnite „pogovoru o“ v priponki ali audio arhivu!