Lahovnik: Od velikih gospodarskih projektov ni ostal niti "p"
Slovenija | 18.09.2013, 14:36
Dozdajšnji vladni ukrepi in rešitve, ki jih predlagajo premierka in ministri za soočanje s težkim javnofinančnim položajem države, po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika ne prinašajo nič dobrega. Kot je dodal, si bomo ekipo, ki je trenutno na oblasti, zapomnili po dodatnem obremenjevanju gospodarstva. Opozarja tudi na nekatere sporne odločitve, med katerimi je sanacija Probanke in Factor banke.
Po Lahovnikovih besedah se v slovenskem gospodarstvu bojijo novih ukrepov vlade. "Dvignili so davek na dodano vrednost, z novim letom se dviguje dohodnina, uvaja se nepremičninski davek, veliko se špekulira o kriznem davku ..." To po njegovem niso prave rešitve. Prav tako je prepričan, da bo tudi s posegom v pokojnine in regres prihranek minimalen.
Lahovnik je hkrati spomnil, da je vlada v zelo kratkem času vrgla več sto milijonov evrov davkoplačevalskega denarja v Probanko in Factor banko, meni, da za to ni bilo nobenega pametnega ekonomskega razloga. Omenjeni zasebni banki sta, kot je pojasnil, znani po tem, da sta financirali vrsto tajkunskih poslov. "Po eni strani torej vlada išče, kje bi prihranila posamezen evro, kje bo še zvišala davke, da bo dobila dodatne prihodke, po drugi strani pa z veliko lahkotnostjo na neki izredni petkovi seji sprejme sklep, s katerim obremeni davkoplačevalce za nekaj sto milijonov evrov, ki jih bo namenila za sanacijo dveh nepomembnih zasebnih bank, pri čemer nikomur ni jasno, zakaj je bilo to potrebno in kakšno korist bodo imeli od tega državljani," je dejal Lahovnik za naš radio.
Opozoril je še na zadnje podatke državnega statističnega urada, ki med drugim ugotavlja, da se je v Sloveniji močno zmanjšala domača potrošnja, zaradi česar se znižuje BDP. Problem je tudi rekordno malo naložb, kar spet neugodno vpliva na BDP, predvsem pa ni novih delovnih mest. "Vlada bi morala samo pogledati statistične podatke in bi videla, da ukrepi, ki jih sprejema, niso pravi," je dodal. Vlada bi morala, tako Lahovnik, resno zarezati v javno porabo, "predvsem bi morala prevetriti nekatere subvencije, ali so res potrebne ali ne, tukaj je stomilijonski prihranek". Slovenija je tudi izrazito slaba pri upravljanju z državnim premoženjem. "Namesto da bi v vladi izboljšali učinkovitost upravljanja z državnim premoženjem, se prepirajo, kdo bo sedel na kakšnem stolčku v državnih podjetjih. Najlepši primer je Luka Koper," je še poudaril Lahovnik. Meni, da vladi uhajajo stvari iz rok tam, kjer je napovedovala, da bo naredila red. Prav tako ni na vidiku velikih projektov, s katerimi bi premierka, kot je obljubljala, zagnala gospodarstvo. "Od teh velikih gospodarskih projektov ni ostal niti "p", ostal je le Gašpar Gašpar Mišič na čelu Luke Koper. To ni najboljši način upravljanja z državnim premoženjem," meni Lahovnik.
