Slavi KoširSlavi Košir
Pogovor o (foto: ARO)
Pogovor o

Jeraj, Kociper, Han in Tonin o reševanju slovenskih bank

Slovenija | 12.09.2013, 10:02

Reševanje bančnega sistema je bila ena od tem Pogovora o, v katerem smo gostili dve podpredsednici strank Alenko Jeraj (SDS) in Mašo Kociper (PS) ter dve vodji poslanskih skupin Matjaža Hana (SD) in Mateja Tonina (NSi). Gostje so se strinjali, da s sanacijo bančnega sistema zamujamo, niso pa si edini, na kakšen način to rešiti.

Sanacija bančnega sistema, ki je rak rana slovenskega gospodarstva, je nujna, so prepričani poslanci, a je Alenka Jeraj takoj v začetku opozorila, da se s tem problemom tako imenovane leve vlade niso hotele ukvarjati, zato je prva vlada Janeza Janše sprejela zakon o prevzemih, ki je določal objavo podatkov o deležih posameznih delničarjev. „Takrat smo ugotovili, da imajo gospod Jankovič delež v Mercatorju, gospod Kordež v Merkurju, gospa Tovšak v Vegradu in še kdo. Takrat smo se začeli spraševati, kako lahko ti ljudje dobijo tako velike kredite, da lahko odkupujejo tako velika podjetja.“ V času vlade, ki jo je vodil Borut Pahor, ni prišlo do objave podatkov o stanju v slovenskih bankah, kljub pobudam takratne SDS, da naj o tem razpravlja celo državni zbor. „Šele z drugo Janševo vlado lani smo dobili poročilo o stanju v bankah in takrat smo se morali odločiti, ali bomo banke ponovno dokapitalizirali, kot smo jih že, pa se stvar ni izkazala kot najboljša, ali pa bomo naredili nekaj drugega, banko očistili slabih terjatev in jo prodali,“ je povedala Jerajeva.

Da je celotna sanacija bančnega sistema v času lanske vlade Janeza Janše slonela na slabi banki, pa je dejal Matej Tonin. „Žal pa slaba banka še ni zaživela, kar je delno kriva tudi Pozitivna Slovenija. Ne pozabiti, da ko bi lahko zadevo realizirali, je stranka tik pred zdajci vložila pobudo za referendum. To je gotovo zaustavilo določene aktivnosti.“

Do slabe banke naj bi sedaj le prišlo do konca leta, je povedala Maša Kociper. „Če se bodo ti stresni testi končali, kot je bilo predvideno, bomo po besedah ministra dobili slabo banko konec oktobra, novembra, decembra, vsekakor pa do novega leta.“ Podpredsednica in poslanka največje vladne stranke je še dejala, da bi morali organi pregona preiskati sumljive bančne transakcije iz preteklosti. „In epilogi se morajo zgoditi po postopku, kot je treba zato, da se nikomur ne krši človekovih pravic.“

Vodja SD-jevih poslancev Matjaž Han je glede odgovornosti, da smo prišli do takega stanja v slovenskih bankah, dejal: „Vsi strici, tete, sestrične se lahko najdejo v tem procesu in jaz od tega ne bi bežal. Dejstvo pa je, da se mora politika zelo zavedati, da ko se pogovarja o bančnem sistemu, mora biti zelo previdna, modra in kar se da čim manj nastopati pred kamerami, da ne bomo razburili slovenske javnosti.“ Gostje so v veliki meri pozdravili odločitev Banke Slovenije, da se odločila za likvidacijo Probanke in Factor banke, vendar menijo, da bi moralo do tega priti že prej. Predvsem Jerajeva in Tonin sta kritična do tega, da bodo sedaj približno 400 milijonov evrov morali dati davkoplačevalci. „To bi seveda moral bivši guverner narediti, samo on ve, zakaj tega ni storil. Tudi takrat, ko so se dajali sporni tajkunski krediti, pa ni pomembno za katerega, bi moral regulator Banka Slovenije to narediti, pa gospod Kranjec takrat ni naredil nič,“ je dejal Han.

Sicer nismo mogli mimo vprašanja, kaj pomenijo nesoglasja v vladni koaliciji. Tako Han kot Kociprova sta prepričana, da gre za nekaj povsem normalnega. „V vsaki koaliciji so bili problemi in razhajanja, to pač spada h koalicijskemu vladanju,“ je dejala Kociprova, Han pa je dodal, da se zavedajo, „da je stabilnost vlade ta trenutek predpogoj, da lahko Slovenija pride iz krize“.

Tonin in Jerajeva pa sta prepričana, da trenja znotraj koalicije ne dajejo nobenega pozitivnega učinka navzven. „Žal imamo kar nekaj predsednikov strank, ki svoje politično preživetje dajejo nad dobrobit države in Karel Erjavec je zgolj eden od takih tipičnih predsednikov, ki bo vedno tako imenovane pokojnine upokojencev zagovarjal, ko bo to potrebno, oziroma ko mu bo to politično ustrezalo,“ je dejal Tonin. „Mi bomo imeli težave, dokler ne bomo spremenili volilnega sistema. Očitno so nestabilne vlade naša stalnica,“ pa meni Jerajeva.

Prisluhnite oddaji.

Slovenija, Politika, Oddaje
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...