Pregled domačih dogodkov od 30. avgusta do 6. septembra 2013

Slovenija | 08.09.2013, 19:42

Deželo na sončni strani Alp je te dni zajela športna vročica. V Sloveniji so se namreč zbrali najboljši košarkarji stare celine, evropsko prvenstvo, ki bo trajalo do 22. septembra, je domača reprezentanca začela z odliko, saj je med drugim ugnala branilce naslova in prve favorite tekmovanja Špance. Navijači glasno spodbujajo košarkarje, starši pa svoje otroke, ki so končali počitnice in znova sedli v šolske klopi. Pozitivno vzdušje je vsaj malo zabrisalo skrbi zaradi slabše konkurenčnosti Slovenije in dogajanja v Siriji, ki je odmevalo tudi pri nas. Med drugim na Strateškem forumu na Bledu.

POLITIKA

Slovenija je na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma padla za šest mest. V SDS in N.Si ob tem vlado pozivajo, naj čim prej pripravi vse ukrepe za sanacijo javnih financ in bančnega sistema. V največji opozicijski stranki opozarjajo, da bodo dolgovi države drugače narasli in da bo dokapitalizacija bank precej dražja od pričakovane. V SDS še menijo, da višji davki niso rešitev za krizo v Sloveniji, nasprotujejo jim tudi v N.Si.

Da je vlada slovensko gospodarstvo dovolj obremenila z davki, zdaj prav tako meni minister za finance Uroš Čufer. Zato je napovedal, da se bo moralo uravnoteženje javnih financ od zdaj dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju. Sindikati so se odzvali kritično, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je skušal umiriti ozračje in je dejal, da Čufer ni mislil na posege v plače javnih uslužbencev.

Finančno ministrstvo je nekoliko popustilo pri stopnjah davka na nepremičnine. Sakralni objekti naj bi ne bili obdavčeni, obdavčitev kmetijskih zemljišč in gozdov bo predvidoma nižja, prav tako praznih stanovanj in nezazidanih zemljišč. V proračun naj bi se zato steklo 40 milijonov evrov manj, kot je predvideval prvotni predlog. Kmetje kljub temu niso zadovoljni, zato nadaljujejo priprave na protest. Gospodarska zbornica Slovenije pa je vlado pozvala k pripravi povsem novega predloga zakona.

V preteklem tednu je marsikoga razburila tudi napoved reorganizacije občin. Predlog, da bi jih bilo po novem le še približno 120 in ne 212, kolikor jih obstaja danes, podpirajo vsi koalicijski partnerji. Vse tri opozicijske stranke nameri nasprotujejo. V združenjih občin ocenjujejo, da predlogi vodijo k centralizaciji in da brez referenduma ne bo šlo. Tega ne izključuje niti minister Virant, a trdi, da bi lokalna samouprava z združevanjem občin postala močnejša in ne šibkejša. Na daljši rok napoveduje stomilijonske učinke.

Prah se je še naprej dvigal tudi okoli Gašparja Gašparja Mišiča. Novoimenovani prvi mož Luke Koper je namreč prevzel posle od svojega predhodnika Bojana Branka in ob tem poudaril, da si bo prizadeval za dobrobit družbe. Napovedal je temeljit pregled vse dokumentacije in revizijo poslovanja. Kot član uprave je medtem odstopil Marko Rems, iz nadzornega sveta družbe pa se je odločil oditi njegov prvi mož Dino Klobas. Lahko se zgodi, da mu bodo morali slediti še nekateri. Uprava Luke Koper je namreč na zahtevo Slovenske odškodninske družbe za 7. oktober sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji odločali o zamenjavi vseh šestih članov nadzornega sveta, ki zastopajo kapital. Mišič, ki je bil do nedavnega državni sekretar v kabinetu predsednice vlade, se je zdaj sicer odrekel še poslanskemu mandatu. O kadrovanju v državnih podjetjih in možnostih, kako preprečiti politične pritiske pri tem, so obenem razpravljali predsedniki koalicijskih strank. Konkretnih rešitev niso sprejeli, a se načeloma strinjajo, da bi se politične stranke morale pri imenovanju nadzornikov popolnoma umakniti.

Bled je pred slabim tednom dni gostil mednarodni strateški forum. Zbralo se je 500 predstavnikov raznih organizacij, gospodarstva, akademikov in kar 17 ministrov. Tokratna tema so bili izzivi, s katerimi se sooča Evropa v spreminjajočem se svetu. V osrednji razpravi so slovenski in avstrijski predsednik Borut Pahor in Heinz Fischer ter italijanski premier Enrico Letta poudarili, da Evropa, ki je pogosto prepočasna pri odzivanju na spremembe, potrebuje vizijo. Udeležence sta nagovorila tudi zunanji minister Karl Erjavec in premierka Alenka Bratušek. "Samo močna, povezana in konkurenčna Evropa je lahko globalni igralec, ki si deli svojo odgovornost za svetovno stabilnost. Trenutna gospodarska kriza je spremenila zemljevid Evrope. V nekaterih primerih se zdi, da se meje med državami članicami vračajo. To ni prava smer za močnejšo Evropo. Potrebujemo pametno integracijo. Ta ne vključuje nujno nove regulacije. Mora pa vključevati poenostavitev procedur in zmanjšanje administrativnih bremen. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da se bodo ljudje počutili enakopravne in ponosne državljane Evrope ter da bodo naša podjetja imela enake pogoje za opravljanje poslov na celotnem notranjem trgu," je na Bledu poudarila Bratuškova. Erjavec je ocenil, da je bil letošnji, že osmi forum, uspešen.

Forum je med drugim zaznamovala razprava o razmerah v Siriji, sredi tedna je imel to na dnevnem redu tudi svet za nacionalno varnost. "Slovenija je zelo zaskrbljena nad dogodki v Siriji. Odločno obsojamo uporabo kemičnega orožja in tudi vsega ostalega orožja za množično uničevanje," je v izjavi za medije po ustanovni seji povedal vodja naše diplomacije. Opozicijska N.Si se je medtem zavzela za vojaško posredovanje v Siriji. "Ne smemo dovoliti, da se ponovita Ruanda ter Bosna in Hercegovina, ko je mednarodna skupnost predolgo čakala, se ni odzvala in so umirali nedolžni ljudje," je ob tem povedal vodja poslanske skupine N.Si in član parlamentarnega odbora za obrambo Matej Tonin.

Cerkev na Slovenskem se je medtem pridružila pobudi papeža Frančiška k sobotni molitvi in postu za mir v Siriji, na Bližnjem vzhodu in tudi ostalih kriznih žariščih po svetu. "Vsi skupaj že dolgo časa spremljamo napetosti na Bližnjem Vzhodu, z bolečino opazujemo trpljenje nedolžnih prebivalcev, tudi kristjanov, ter z zaskrbljenostjo čakamo razplet zapletenih družbenih odnosov. Zato se želimo tudi v Cerkvi na Slovenskem pridružiti pobudi svetega očeta k molitvi in postu, da bi na ta način tudi sami pripomogli k graditvi kulture srečanja, miru in solidarnosti, kot nas je povabil papež Frančišek. Vse vernike in cerkvene skupnosti prosim, da Bogu ta dan darujejo svoje molitve in post za mir na svetu in posebej na Bližnjem Vzhodu," je povabil predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Glavan.

DRUŽBA IN KULTURA

S prvim šolskim dnem je osnovne in srednje šole znova napolnilo več kot 163 tisoč osnovnošolcev in približno 77 tisoč dijakov. Prvič je šolski prag prestopilo dobrih 20 tisoč prvošolčkov, nekatere je med klopi pospremil državni vrh. V novo šolsko leto, ki je hkrati novo veroučno leto, so med drugim vstopile katoliške izobraževalne ustanove pri nas. Začele so ga s prošnjo za božji blagoslov. V Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani, kjer ima svoje prostore tudi Radio Ognjišče, je bilo 1. septembra tako znova zelo živahno. Dijaki Škofijske klasične gimnazije, njihovi starši in učitelji so se zbrali pri sveti maši v župnijski cerkvi v Šentvidu, somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je v pridigi mlade spodbudil, naj zaupajo vase, in naj bodo radi to, kar so. "Sposobni ste, darove imate. Rad bi, da bi bilo to leto za vse vas, fantje in dekleta, veselo pričakovanje samih sebe. Kaj to pomeni? Da razvijete svoje darove, svoje talente." Škof Jamnik se je obrnil tudi na učitelje, na srce jim je položil, da je ob podajanju znanja zelo pomemben tudi zgled. "V znanju mora biti tudi srce, pričevanje, tisto, kar dejansko živimo … Pomembno je, da s svojo osebnostjo in s svojimi dejanji, ne samo z besedami, dajemo dijakom tisto, kar je v nas," je poudaril. Osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki prav tako deluje znotraj zavoda, je medtem sprejela že šesto generacijo prvošolcev. Škof Jamnik je blagoslovil tudi njih in jih opogumil pred novimi začetki. S sveto mašo so se v novo šolsko in veroučno leto podali tudi dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. V ponedeljek opoldne so se zbrali v stolni cerkvi v štajerski prestolnici, bogoslužje je vodil nekdanji dijak gimnazije, duhovnik Marjan Pučko. Pouk so s prošnjo k Bogu za uspešno šolsko in veroučno leto začeli tudi dijaki Gimnazije Želimlje, kjer učitelje tokrat čaka kar velik izziv. "Toliko dijakov, kolikor jih imamo v tem šolskem letu, nismo imeli še nikoli. Vsi razredi so natrpani," nam je zaupal ravnatelj Peter Polc. Bogu in Mariji so se prav tako priporočili dijaki Škofijske gimnazije Vipava, njihovi starši in učitelji, ki so se pri sveti maši zbrali že dan prej v Logu pri Vipavi. V ponedeljek je bilo pestro tudi v ostalih osnovnih in srednjih šolah po državi. Učence I. Osnovne šole Žalec je pozdravila premierka Bratuškova. Med drugim jim je povedala, da se v šoli vedno zgodi nekaj novega in lepega, da gre za začetek poti, ki lahko pripelje do izpolnitve sanj. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je na prvi šolski dan obiskal Srednjo in poklicno strokovno šolo Bežigrad v Ljubljani, mudil se je tudi v Domu krajanov v Šenčurju, kjer se je srečal z učenci tamkajšnje osnovne šole. Že v poslanici je otroke in mlade spodbudil, naj bodo vedoželjni, pogumni in odločni, saj je znanje mogočno orodje, ki odpira marsikatera vrata.

Ne le šole, vrata so v teh dneh odprle tudi veroučne učilnice. Kateheti, laični teologi in duhovniki pri verouku večinoma uporabljajo priporočeno publikacijo Slovenske škofovske konference, ki jih že vrsto let izdaja Slovenski katehetski urad v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo. A katehetski načrt predvideva tudi spremembe pri metodah podajanja veroučne snovi. Strokovna sodelavka katehetskega urada sestra Magda Burger je povedala, da bodo zajemale celotno katehezo, ne zgolj osnovnošolcev. "Pozabljamo na otroke v mali šoli in na odrasle oziroma poosnovnošolce," je prepričana. Pouk že tako vključuje pretežno frontalno podajanje znanja, zato bo katehetski načrt vključeval in spodbujal vse pogosteje uveljavljanje induktivne metode. Ko bo katehetski načrt narejen, bodo šli v pisanje novih veroučnih učbenikov.

Opčine pri Trstu so prejšnji konec tedna gostile 48. študijske dneve Draga. Peterlinovo nagrado je tokrat prejel častni predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janko Zerzer. Nagrado je prejela tudi Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

Med rojaki, ki živijo v Beneški Sloveniji, na Goriškem in Tržaškem, so se ta konec tedna mudili nekateri radijski sodelavci. Na Radiu Ognjišče smo se namreč odločili znova s kolesi poromati Od Marije k Mariji. Tokrat nas je pot vodila od Stare Gore pri Čedadu do Vejne nad Trstom. Tam so se kolesarjem danes pridružili številni poslušalci in prijatelji Radia Ognjišče, ki so se najprej zbrali pri molitvi križevega pota, sledila je sveta maša, ki jo je daroval upokojeni nadškof Alojz Uran.

ŠPORT

"Uradno razglašam začetek EuroBasketa 2013." S temi besedami je generalni sekretar mednarodne košarkarske zveze za Evropo Kámil Nôvak v torek zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani odprl največji športni dogodek v samostojni Sloveniji. Do 22. septembra naša država gosti najboljša košarkarska moštva stare celine, ki se merijo za naslov evropskega prvaka. Prvi del tekmovanja se odvija v štirih slovenskih mestih, ki so dobila košarkarsko podobo, poleg prestolnice so to še Celje, Jesenice in Koper. Organizirane so navijaške cone, turistični delavci so okrepili ponudbo za goste iz tujine, v Ljubljani so med drugim odprli razstavo dresov vseh držav udeleženk. Naši junaki so začeli obetavno - v prvih dveh tekmah so zabeležili dve zmagi: Češko so premagali z 62:60, Španiji pa z 78:69.

Razveselili so tudi naši nogometaši. Na sedmi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Stožicah so v petek premagali Albanijo z 1:0. Za Slovenijo je v 19. minuti zadel Kevin Kampl. Varovanci selektorja Srečka Katanca nov obračun čaka že v torek zvečer, ko bodo v gosteh igrali proti Cipru.

Slovenska kajakašica Špela Ponomarenko Janić je na svetovnem prvenstvu v sprintu na mirnih vodah v Duisburgu prejšnjo nedeljo osvojila bronasto kolajno na 200 metrov. Dan prej je bila četrta na 500 metrov, kjer je za kolajno zaostala pol sekunde. Jošt Zakrajšek je tako na 1000 metrov tudi na 5000 metrov zasedel deveto mesto.

Blesti tudi Mina Markovič, prejšnji konec tedna je spisala novo zelo uspešno zgodbo slovenskega športnega plezanja. Na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju na Nizozemskem je osvojila dve srebrni kolajni. Naslovu evropske podprvakinje v balvanih je v Eindhovnu dodala še srebro v kombinaciji. Letos je na evropskih prvenstvih tako osvojila že tri srebrne kolajne.