Šterbenc : Sirija je arena, v kateri se borijo zunanji akterji
Svet Andrej Šinko
Vojaško posredovanje zahodnih držav v Siriji se zdi vse bližje. Tamkajšnja opozicija je razkrila, da ga lahko pričakujemo že v tem tednu, saj naj bi koalicija držav z ZDA na čelu že izbirala tarče. Svet tako zdaj čaka na odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame, Kitajska, Rusija in še nekatere arabske države pa posredovanju v Siriji nasprotujejo. Politični analitik dr. Primož Šterbenc ob tem opozarja na usodne posledice vojaškega posredovanja.
Medtem ko inšpektorji Združenih narodov nadaljujejo s preiskavo o uporabi kemičnega orožja, se je Rusija odločila, da iz Sirije evakuira več kot 100 ljudi. Natančna časovnica vojaškega posredovanja zahodnih sil še ni določena, a do napadov naj bi prišlo že v tem tednu, saj so se uporniška Svobodna sirska vojska in zavezniške države z ZDA na čelu pogovarjale o morebitnih tarčah. Šlo naj bi za strateško pomembne cilje, kot so letališča, vojaška oporišča in skladišča orožja. Napad naj bi bil sicer bolj opozorilo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu kot poskus zdesetkati vojaške kapacitete režima. Politični analitik dr. Primož Šterbenc pri tem opozarja na pogubne posledice, ki bi jih imelo vojaško posredovanje. Ob tem dodaja, da ne smemo pozabiti na interes držav, ki si želijo posredovanja v Siriji. „ V tem smislu moramo upoštevati, da prav države, ki danes najbolj poudarjajo, da je bilo uporabljeno kemično orožje in da ga je uporabil sirski režim, to so Francija, Velika Britanija, Turčija, pa tudi ZDA, že vsaj dve leti zelo močno pomagajo upornikom, torej nasprotnikom sirskega režima," poudarja Šterbenc. Po njegovem si omenjene države prizadevajo za strmoglavljenje al Asadovega režima.
Kdo krši mednarodne pravne norme?
Nekateri politični analitiki so kritični do tega, da se ZDA, Velika Britanija in Francija pripravljajo na napad že pred objavo uradnih podatkov o uporabi kemičnega orožja. Podobno meni tudi Šterbenc, ki pravi, da bi bilo smiselno počakati na konec neodvisne preiskave o uporabi kemičnega orožja. „Nikoli ne boš dobil enega ali več obveščevalnih podatkov, ki bi ti nekaj absolutno potrdili. A mi dejansko vemo, da ima sirski režim ogromne zaloge kemičnega orožja. Vemo tudi, da so ga že uporabili vsaj desetkrat pred to zadnjo množično uporabo,“ odgovarja britanski premier David Cameron. Kot dodaja, je cilj napada signal, da je uporaba kemičnega orožja nesprejemljiva, saj pomeni kršitev mednarodnih norm. Šterbenc ob tem pojasnjuje, da bi kršitev mednarodnih norm lahko pomenilo tudi vojaško posredovanje mimo Varnostnega sveta Združenih narodov za kar si prizadevajo sile zahodnega zavezništva. Za ta korak naj bi se odločili, ker bi Rusija in Kitajska na glasovanju v Varnostnem svetu blokirali odločitev o vojaškem posredovanju v Siriji. Namestnik ruskega premiera Dmitrij Rogozin je zahodnim državam očital, da se v islamskem svetu obnašajo kot opica z granato. Dodal je, da bi lahko imelo posredovanje v Siriji katastrofalne posledice za regijo, zato je pozval k razsodnosti. Podobno meni generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki je pozval k diplomatski rešitvi. Poudaril je še, da mora Varnostni svet ZN o sirski krizi doseči soglasje.
V Siriji bijejo boj tudi zunanji akterji
Dogajanje v Siriji je sicer zanimivo predvsem iz mednarodnopolitičnega vidika, saj so se vanj vpletle vse velesile. „Konflikt v Siriji je tako destruktiven, ker je Sirija zgolj arena, v kateri se borijo mnogo širši, mnogo močnejši zunanji akterji," poudarja Šterbenc. Na eni strani gre za boj med šiitskim taborom, ki ga vodi Iran, in sunitsko dominiranim taborom, ki ga vodita Savdska Arabija in Katar. Gre tudi za boj med taborom odpora proti zahodni, predvsem ameriško-izraelski hegemoniji na Bližjem vzhodu, ki jo tvorijo Iran, sirski režim, libanonsko gibanje Hezbolah in palestinsko gibanje Hamas. "Ni mogoče izključiti, da so zahodne države v zadnjem času opazile, da je sirski režim na bojiščih prevzel vojaško pobudo, predvsem odkar je padlo strateško mesto Kusair," je prepričan Šterbenc. Zahodne države se po njegovem dejansko bojijo, da bi sirski režim na bojiščih dosegel odločilno prednost, saj bi to pomenilo krepitev omenjenega tabora odpora. Nenazadnje pa gre v Siriji tudi za širši strateški boj med Zahodom na eni ter Rusijo in Kitajsko na drugi strani. ZDA se tako bojijo poraza proti Rusiji v novi, sicer manjši hladni vojni, do katere v zadnjem času prihaja v Siriji, meni Šterbenc.
Evropska unija glede Sirije še neodločena, Arabska liga podpira vojaško posredovanje
Evropska unija o Siriji še nima jasno izoblikovanega stališča. Zunanji ministri članic povezave naj bi ga skušali doseči na neformalnem zasedanju prihodnji teden v Vilni. Unija je tako včeraj zgolj obsodila kakršne koli napade na predstavnike Združenih narodov, ki v Siriji preiskujejo domnevni napad s kemičnim orožjem. Bolj odločna pa je Arabska liga. Ta ocenjuje, da Asadov režim nosi polno odgovornost za napade 21. avgusta. Odločitev ni bila enotna, saj sta Irak in Alžirija k odločitvi izrekla pomisleke, Libanon pa se je glasovanja vzdržal.
