Šterbenc: Mednarodna skupnost nima resnega interesa ukrepati proti vladi v Egiptu
Svet Andrej Šinko
Po enem najbolj krvavih tednov v Egiptu tamkajšnja vlada razmišlja o razpustitvi Muslimanske bratovščine. Prav tako se je z napovedjo številnih srečanj na dogajanje odzvala mednarodna skupnost. Evropska unija razmišlja o konkretnejših korakih, med drugim o morebitnih gospodarskih sankcijah in embargu na prodajo orožja, v ZDA kaj podobnega za zdaj ne omenjajo.
Politični analitik Primož Šterbenc pojasnjuje, da zgodovina kaže, da prepoved političnih opcij, kakršno je predlagal začasni egiptovski premier, nikoli ne rešuje težav. Kot dodaja, „lahko zadevo zgolj še bolj zaostrijo, v smislu, da se pripadniki Muslimanske bratovščine umaknejo v ilegalo. V tovrstnih situacijah pa se lahko bolj okrepijo radikalne skupine.“ Šterbenc še pravi, da Muslimanska bratovščina včasih ni veljala za tako nasilno, kot se kaže danes. Če se v času te krize ugiba predvsem, kako bo vojska ravnala proti Muslimanski bratovščini, naš sogovornik opozarja na segment delitve egiptovske civilne družbe. „Vojska lahko v svojih nasilnih ukrepih proti podpornikom Muslimanske bratovščine računa na podporo precejšnjega dela protiislamističnih Egipčanov.“ Vojska trdi, da jo podpira približno 20 milijonov Egipčanov, ki so podpirali tudi odstavitev Mursija. „In prav ta polarizacija na islamistični in protiislamistični del v Egiptu je tista, ki bo po mojem mnenju zelo ovirala državo pri nekem stabilnem razvoju v prihodnosti,“ še pojasnjuje Šterbenc.
Ob razmerah na Bližnjem vzhodu se večkrat vprašamo tudi stanju demokracije. Šterbenc pravi, da na tem območju „na demokracijo ne moremo gledati kot na čisto zlato. Poznamo namreč predvsem demokracijo po načelu en človek, en glas. In ob obstoječem stanju politične kulture, to je nizko stanje politične kulture na vsem Bližnjem vzhodu, in pa tudi, kar je zelo pomembno, notranjih polarizacijah, fragmentacijah, religijski in etnični ločnici, velikokrat lahko demokratični proces zgolj še poslabša stanje.“ Ob tem dodaja, da lahko zatrtje Muslimanske bratovščine, ki je do zdaj dobila praktično vse volitve, pošlje Egipčanom napačen signal, da demokracija ne velja za vse enako.
