Obletnica začetka gradnje berlinskega zidu
Marjana Debevec
V Berlinu se spominjajo 52. obletnice začetka gradnje Berlinskega zidu, simbola hladne vojne, ki je mesto in celotno deželo 28 let. Vzhodni Nemci so ga začeli graditi v noči na 13. avgust 1961, padel pa je 9. novembra 1989. Pri poskusih pobega preko zidu je umrlo najmanj več kot sto ljudi.
Berlinski zid velja za enega najvidnejših simbolov komunističnih režimov v Vzhodni Evropi. Padec zidu je znotraj same Nemčije poleg tega tlakoval pot združitvi tedaj ločene države, ki je bila uradno zaključena oktobra 1990.
Spomnimo, da so se oblasti Nemške demokratične republike leta 1961 odločile, da bodo eksodus svojih prebivalcev na Zahod poskusile končati tudi s fizično ločitvijo Berlina. Od 50. let prejšnjega stoletja do avgusta 1961 je namreč iz komunistične vzhodne Nemčije na Zahod pobegnilo 2,5 milijona ljudi.
Več kot 155 kilometrov dolg zid je dopolnjeval obsežen varovalni sistem iz bodeče žice, jarkov, opazovalnih stolpov ter stražarjev s psi.
V 28 letih je pri poskusih prečkanja zidu glede na ugotovitve znanstvenikov umrlo najmanj 136 ljudi. Najodmevnejši je bil poskus pobega Petra Fechterja, ki je avgusta 1962 na očeh javnosti izkrvavel do smrti. Pred 50. leti je Berlin obiskal John F. Kennedy in tam imel zgodovinski govor. Besede ameriškega predsednika, ki je bil le nekaj mesecev zatem umorjen, ostajajo tudi danes poziv k svobodi: „Vsak svoboden človek, kjerkoli živi, je meščan Berlina. Kot svoboden človek, sem ponosen, da lahko povsod rečem: 'Jaz sem Berlinčan'.
Sedanji ameriški predsednik Barack Obama pa je letos junija med obiskom Berlina zatrdil, da je treba omejiti jedrsko orožje in prenehati z ostanki hladne vojne.
Padec Berlinskega zidu je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov leta 1989, ki so naznanjali propad komunističnih držav. Pred 24 leti je tako dokončno padla ena od meja, ki so ločevale ljudi, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združeni celini.
K procesom demokratizacije je velik prispevek dal tudi bl. papež Janez Pavel II., ki je bil prepričljiv prinašalec sporočila osvoboditve. Njegovim govorom so sledila dejstva. V državah, ki jih je obiskal, so totalitarni režimi, ki temeljijo na suženjstvu naroda, padli, z eno samo izjemo doslej – namreč Kubo. Zato mu pripisujejo tudi velik delež za padec berlinskega zidu.
