Kardinal Turkson na Japonsko
Marjana Debevec
Pet dni v znamenju molitve in spodbujanja miru. Tako v Papeškem svetu za pravičnost in mir opredeljujejo obisk kardinala Petra Turksona na Japonskem, ki bo trajal od 5. do 9. avgusta. Predsednik vatikanskega dikasterija bo državo obiskal ob obletnici napadov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki leta 1945. Japonska škofovska konferenca je ob tem dala pobudo, ki poteka pod geslom »Deset dni za mir« in ki traja od 6. do 15. avgusta. Namen je spomniti se na žrtve takratnih napadov.
Program slovesnosti na Japonskem, pri katerih bo prisostvoval kardinal Turkson, se začenja s sveto mašo za mir, 5. avgusta v katedrali v Hirošimi. Dan zatem bo sodeloval na medverskem srečanju, kjer bo imel govor o medsebojnem sodelovanju pri gradnji svetovnega miru. Srečanja se bodo udeležili budisti, šintoisti in protestantje. V sredo, 7. avgusta, bo kardinal odšel v Nagasaki. Zvečer se bo tam udeležil večerje, ki jo organizira Medverski center za dialog o svetovnem miru. En dan kasneje bo v mestu potekala medverska spominska slovesnost. Predsednik vatikanskega dikasterija bo med njo izrekel molitev za vse žrtve in posebej za tiste, ki niso umrli, a še sedaj trpijo zaradi posledic radioaktivnega sevanja. Nazadnje, 9. avgusta, bo kardinal tudi v Nagasakiju daroval sveto mašo za mir.
V sporočilu za javnost, ki ga je poslal Papeški svet za pravičnost in mir, lahko preberemo, da je Janez Pavel II. po obisku Hirošime februarja 1981 k miru pozval cel svet. Državne voditelje in vse ljudi, še posebej mlade, je naprosil, da bi sprejeli sledečo odločitev: »Da ne bi nikoli več dopustili vojne in nanjo gledali kot na sredstvo za reševanje razhajanja.« Obenem naj bi sprejeli še odločitev, da bi »skupaj ustvarjali novo prihodnost bratstva in solidarnosti«. Japonski škofje so odgovorili na ta poziv Janeza Pavla II. Po škofijah so spodbudili molitve in romanja, posvečene širjenju miru. Vernike so obenem opogumljali, naj »ne le molijo za žrtve, temveč tudi poudarjajo norost vojne in postanejo delavci miru«.
Sporočilo vatikanskega dikasterija zatem spominja, da je Japonska škofovska konferenca že lansko leto objavila poslanico, posvečeno dogodku »Deset dni za mir«. Le-ta je bila osredotočena na 50-letnico okrožnice Pacem in Terris (Mir na zemlji), ki jo je leta 1963 napisal Janez XXIII. Škofje so v poslanici zapisali, da ta okrožnica ponuja nauk o pravicah in dolžnostih človeka, o vplivu države in o skupnem dobrem. V njej so obravnavane teme mednarodnega interesa, kot so resnica, pravičnost, solidarnost, vprašanje beguncev, razoroževanje in ekonomski razvoj. Podnaslov okrožnice se glasi »O miru med vsemi narodi, v resnici, pravičnosti, ljubezni, svobodi«. To po mnenju japonskih škofov izraža temeljno misel, da je v izvoru miru »zaščita človekovih pravic in dostojanstva«. Pa tudi, da se mir lahko uresniči le, kadar je »razvoj človeka usmerjen h gradnji bolj človeške družbe«.
