Bratstvo, temelj in pot miru je tema za 47. svetovni dan miru

Papež in Sveti sedež | 01.08.2013, 10:31 Marta Jerebič

Bratstvo, temelj in pot miru: to je tema, ki jo je papež Frančišek izbral za 47. svetovni dan miru, ki ga bomo obhajali 1. januarja 2014. Tako so danes sporočili iz Vatikana. Obhajanje svetovnega dneva miru na prvi dan v novem letu se je začelo na željo Pavla VI. Poslanica, ki jo papež ob tej priložnosti napiše na posebej izbrano temo, vedno opozarja na bistveno vrednoto miru in nujnost neutrudnega delovanja, da bi mir dosegli.

Papež Frančišek je za svojo prvo poslanico za svetovni dan miru torej izbral temo »bratstva«. Od samega začetka svojega pontifikata je poudarjal pomen preseganja »kulture odmetavanja« in širjenja »kulture srečanja«. To dvoje je nujno, da bi se uresničil pravičnejši in miroljuben svet. Bratstvo pa je »dota«, ki jo vsak moški in vsaka ženska nosita s seboj kot človeški bitji, kot otroka istega Očeta. Pri soočanju z mnogovrstnimi dramami, ki zadevajo družino narodov – revščina, lakota, nerazvitost, spori, migracije, onesnaževanje, neenakosti, krivica, organiziran kriminal, fundamentalizem – pri vsem tem se bratstvo kaže kot »temelj in pot miru«.

Kultura blaginje je povzročila, da se je »občutek odgovornosti in bratskega odnosa« izgubil. Drugi se nam namesto kot naši »bližnji« zdijo kot nasprotniki ali sovražniki in so pogosto »popredmeteni«. Ne zgodi se redko, da se revne obravnava kot »breme« in »oviro za razvoj«. So le objekt skrbstvene ali sočutne pomoči. Ne gleda pa se nanje kot na brate, poklicane, da si skupaj z nami delijo darove stvarstva, dobrine napredka in kulture, da so soudeleženi pri isti »oltarni mizi življenja v polnosti«, da so protagonisti celostnega in vključujočega razvoja.

Bratstvo, dar in obveza, ki prihaja od Boga Očeta, spodbuja k prizadevanju za solidarnost. V okoliščinah neenakosti in revščine, ki sta oslabili družbeno življenje, spodbuja k skrbi za vsako osebo, predvsem za najmanjšega in nezaščitenega. V svetu, v katerem se nenehno pomnožuje medsebojna odvisnost, ne sme manjkati dobrina bratstva. Ta premaguje širjenje »globalizacije ravnodušnosti«, ki jo je papež Frančišek večkrat omenil. »Globalizacija ravnodušnosti« mora pustiti prostor »globalizaciji bratstva«. Bratstvo mora pustiti svoje sledi v vseh vidikih življenja, vključno z ekonomijo, financami, civilno družbo, politiko, raziskovanjem, razvojem, javnimi in kulturnimi institucijami. Papež Frančišek na začetku svojega pontifikata s to poslanico, ki je v skladu z naukom njegovih predhodnikov, vsem predlaga pot bratstva, da bi tako dali svetu bolj človeško obličje.