Kraška pokrajina
Jeseni nadaljevanje prekopa posmrtnih ostankov iz nekaterih brezen
Ob letošnjem evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov se je pod vodstvom ministrstva za delo in vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč začel prekop posmrtnih človeških ostankov iz nekaterih kraških jam. Z delom bodo nadaljevali tudi v jesenskih mesecih. Za ta namen je ministrstvo letos namenilo 20 tisoč evrov.
Med več kot 600 prikritimi grobišči v Sloveniji, kjer počivajo posmrtni ostanki po vojni pomorjenih, je 86 tako imenovanih jamskih grobišč. Gre za kraška brezna in jame. Kaj so brezna, je na nedavni okrogli mizi v Rovtah pojasnil dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje Krasa. "To so odprtine v površju zemlje, nastale so na Krasu, oblikovala jih je deževnica. Gre za naravne pojave. Vodijo navpično navzdol, v globino, nimajo dna. Od tod tudi slovensko ime brezno."
Že med letoma 2007 in 2008 je Mihevc s skupino jamarjev po naročilu ministrstva za delo in na osnovi razpoložljivih sredstev pregledal približno štirideset jam. Pri tem so skušali ugotoviti, ali je jama prikrito grobišče oziroma morišče. Izdelali so obsežno poročilo in pri tem so po Mihevčevih besedah prišli do naslednje ugotovitve: "Pogosto se v tistih jamah, ki so znana ali neznana grobišča, pojavljajo smetišča. Ugotovili smo neko vzročno povezanost. To niso slučajne stvari. Gre za namerno metanje odpadkov, prikrivanje, skrivanje. Morda to počnejo celo isti ljudje."
Od pregledanih štiridesetih brezen so sicer štiri izločili, v dveh primerih pa gre za kosti iz starejšega obdobja. Je pa takrat ministrstvo ugotovilo javni interes, da se opravi iznos najdenih posmrtnih ostankov, saj obstaja nevarnost, da se v sedanjem stanju lahko zgodi skrunitev, ker se posmrtni človeški ostanki nahajajo na površju dna kraških jam in brezen. Potem, ko se nekaj let na tem področju ni nič premaknilo, so prejšnji teden na ministrstvu le storili korak naprej. Kot je povedal Mihevc, "se je začela akcija, da se iz 17-iz izbranih jam pobere s površja tiste kosti, ki so vidne, ki so izpostavljene propadanju, smetenju ali hoji nevednih jamarjev. Ljudje pač pridejo v jamo, ne vejo, da so tam kosti, hodijo po kosteh in jih uničujejo".
Z deli so začeli 21. avgusta v breznu pri Martinovih Hrastnicah pri Postojni. O žrtvah v tem breznu je Mihevc dejal: "To je neko brezno, za katerega imamo podatke, da je bilo vanj vrženih večje število ljudi, 45. Bili naj bi Nemci, a tam je bila najdena tudi svetinjica s Svetih Višarij, tako da bi človek dvomil v informacijo, da so bili to Nemci."
Delo se nadaljuje s površinskim iskanjem oziroma izkopom posmrtnih ostankov umorjenih iz Vodiškega brezna, Cukalovega brezna, Ajharjevega brezna, brezna pri Repišah, Tičkove jame, Grobnice, Joščevega brezna, brezna Podgomila, Klobučarjevega brezna v Košovcu, Jelence, Krimske jame, Špirnice, brezna v Mrzlih dolih, Pipance, Zalesnika in Brezna II pri Cvetrežu. Najdene posmrtne ostanke, ki jih bodo pobrali s površja, bodo prenesli v Maribor v kostnico. Ni pa predvideno, da bi grobišča dobila kakršnokoli oznako ali obeležje.
