Na katerih področjih lahko pričakujemo nove vladne reze?
Slovenija
Po včerajšnjih usklajevanjih vladne ekipe na čelu s premierko Alenko Bratušek o spremembah proračuna za prihodnje leto konkretni ukrepi ostajajo nedorečeni. Ministri namreč za tesno zaprtimi vrati na gradu Strmol po 11 urah niso sprejeli dokončnih rešitev. Neuradno naj bi načrtovali poseg v socialne transferje, ostaja tudi možnost posega v letni dodatek za upokojence.
Bratuškova je minuli teden napovedala, da bo vlada nov paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavila v drugi polovici septembra. Za krpanje proračunske luknje ima še dober mesec dni časa, saj mora spremembe v državni zbor posredovati do začetka oktobra. Tako so premierka in ministri včeraj le razpravljali o možnih rešitvah.
A že nekaj časa lahko slišimo govorice, da naj bi vlada razmišljala o nekajodstotnih rezih na vseh področjih. Neuradno naj bi načrtovala dvoodstotno znižanje socialnih transferjev. Ekonomist Žan Jan Oplotnik je povedal, da se omenjeni rezi ne zdijo veliki. "Vendar nisem prepričan, da mora vlada posegati prav na to področje, da poskuša pripeljati proračun v okvire, ki jih je postavila," je dodal v pogovoru za Radio Ognjišče.
Vlada naj bi imela v načrtu tudi ukrep neusklajevanja vseh dohodninskih olajšav z inflacijo. Do rezov v pokojnine naj ne bi prišlo. A ni še povsem jasno, kaj bo z letnim dodatkom oziroma regresom upokojencev. Oplotnik meni, da so "tako zaposleni kot upokojeni že v lanskem in tudi letošnjem letu nase prevzeli precej veliko breme. Morda se bo vlada tako odločila. To je njena pravica, saj je na oblasti. Vendar kot ekonomist in državljan upam, da bo poiskala rezerve na kakšnem drugem področju, kjer menim, da so vsekakor še."
Skladno z majskim dogovorom ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta in sindikatov javnega sektorja naj bi vlada držala obljubo in naj ne bi posegala v maso za plače, ostaja pa njena zaveza, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih letos in prihodnje leto dosegalo s selektivno in restriktivno politiko nadomeščanja javnih uslužbencev, ki jim preneha delovno razmerje. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali bo vlada pri tem dosledna. "Prav bi bilo, tu je še manevrski prostor, če govorimo o tem področju, da se lahko stroški znižajo. Torej, novim zaposlovanjem odločen ne, tudi nadomeščanja niso več potrebna, razen na nekaterih specifičnih področjih. Vendar se bojim, da vlada tu ne bo dosledna in bo še naprej zaposlovala zaradi internega interesa," je opozoril Oplotnik.
Med že napovedanimi ukrepi na prihodkovni strani za zdaj še naprej ostaja davek na nepremičnine, vlada prav tako ni opustila ideje o uvedbi t. i. kriznega davka. Oplotnik se boji, da bo prišlo do uvedbe davkov, morebiti celo obeh. "Morda ne tako drastičnih, kot sta bila napovedana. Predvsem davek na nepremičnine bo treba uvesti, a malo manj drastičen, kot je bil napovedan, neke vrste krizni davek pa tudi. Bojim se, da bo gospodarska rast v Sloveniji tudi v naslednjem letu negativna, da prilivi v proračun ne bodo zadostni in da se bo Slovenija morala dodatno zadolžiti ter ob tem dati signal, kako bo ta denar vrnila."
Državni zbor je proračun za prihodnje leto sprejel decembra lani, ko je vlada še načrtovala, da bo uspela letos proračunski primanjkljaj znižati na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda in v prihodnjem letu na 2,5 odstotka. A je zaradi skokovite rasti primanjkljaja v prvih letošnjih mesecih z julijskim rebalansom zvišala najvišji dopustni primanjkljaj na 4,4 odstotka BDP, za leto 2014 pa je odločena slediti ciljem iz programa stabilnosti, ki so bili potrjeni na ravni Evropske unije, ter presežek odhodkov nad prihodki zajeziti pri največ treh odstotkih BDP.
