Mag. Bernard Brščič
Brščič: Pričakujemo lahko rekordni proračunski primanjkljaj
Slovenija
Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj napovedala, da bodo nov paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavili do 25. septembra in da ti ne bodo priljubljeni. Kaj se nam torej obeta? Po eni strani veliko nezadovoljstvo ljudi in na drugi tudi razpad vladne koalicije. Desus namreč na znižanje pokojnin ne pristaja, a druge možnosti preprosto ni na obzorju. Pogovarjali smo se z magistrom Bernardom Brščičem.
Ekonomist mag. Brščič je zaskrbljen, saj je vlada že doslej pokazala, da drugih ukrepov kot dvigovanje davkov ne pozna. „Do sedaj je vlada po moji oceni pokazala napačen pristop do javnofinančne konsolidacije z zviševanjem davkov, z zviševanjem trošarin, z zviševanjem nenazadnje tudi pristojbin za uporabo cestnega omrežja, skratka povečati želijo prihodke na račun davkoplačevalcev, medtem ko odhodkovna stran ostaja tako rekoč neprizadeta.“
Spomnil je, da je glavni vladni pogajalec Gregor Virant doslej dosegel le 1,25 odstotno zmanjšanje mase plač. Proračunski primanjkljaj pa se je tako le še povečal. Brščič se boji, da bo do konca leta ta največji doslej. „Kar pomeni, da bi po primerljivi dinamiki utegnil na koncu leta preseči tudi magično številko 2,5 milijard, to pa pomeni, da bo nemara proračunski primanjkljaj v letošnjem letu največji, bistveno večji od milijardnega, kot ga je beležila vlada Janeza Janše v letu 2012 in celo večji od proračunskih primanjkljajev, ki jih je beležila v času razbrazdane fiskalne politike vlada Boruta Pahorja. Skratka, pričakujemo lahko neslaven rekordni proračunski primanjkljaj.“
Če pa bi upoštevali še stroške, ki jih bo država imela z bančno sanacijo, bi po mnenju ekonomista Brščiča v torej najbolj črnem scenariju primanjkljaj lahko dosegel celo 10 odstotkov BDP-ja. Vlada je, kot kaže, pred zahtevno nalogo - kako izboljšati stanje v javni blagajni oziroma sploh najti sredstva za pokritje vseh načrtovanih odhodkov in se ob tem še obdržati na oblasti. Ko bo namreč pripravljala proračun za prihodnje leto, brez posega v pokojnine in socialne transferje skoraj ne bo šlo. Manevrski prostor je namreč vse manjši. „Če bo celotno breme javno finančne konsolidacije padlo na upokojence, se nam obeta prava katastrofa. Zakaj? Potrebno je prihraniti med 800 milijoni in milijardo evrov, kar bi pa seveda pomenilo dvajsetodstotno linearno zmanjšanje pokojnin. Prepričan sem, da tega nobena vlada, tudi vlada tranzicijske levice, politično ne more preživeti.“
Brščič se strinja, da to pomeni izjemen politični izziv. A vlada se bo morala strezniti in sprejeti tudi varčevanje kot nujno pot za doseganje cilja.
A dvomi, da je to ta vlada sposobna izpeljati, zato kot najbolj realne ocenjuje predčasne volitve. Ob koncu pa je Brščič dejal, da bo streznitev nastopila tudi po končanem pregledu stanja desetih slovenskih bank.
