Koalicija in opozicija zelo kritični do vzpona Mišiča na čelo Luke Koper
Slovenija | 22.08.2013, 17:03
Vlada je z mesta državnega sekretarja v kabinetu premierke Alenke Bratušek tudi formalno razrešila Gašparja Gašparja Mišiča. Kot je Bratuškova ponovila na novinarski konferenci po seji vlade, je po njenem mnenju popolnoma neprimerno, da kateri koli funkcionar kandidira za mesto v gospodarski družbi. To po njenih besedah ne velja samo za Gašparja Mišiča, ampak za vse funkcionarje te vlade. Kako bodo odločili nadzorniki Luke Koper, kot poudarja, sicer nikakor ni v njeni pristojnosti. Da Mišič nima ustreznih referenc menijo v večini političnih strank. Predsednik SLS Franc Bogovič je celo dejal, da se z državnim premoženjem upravlja skorajda z ljubljanskega magistrata.
Predsednica vlade Alenka Bratušek sicer vidi kot najboljšo rešitev, s katero bi preprečili politično kadrovanje v upravljavcu državnega premoženja. A je eden od novih upravljavcev tudi Slovenska odškodnina družba, katere prvi mož je postal vidni član Pozitivne Slovenije, Samo Lozej.
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki prihaja iz vrst SD, je pred sejo vlade za medije izrazil upanje, da se bodo politični kandidati umaknili sami. Notranji minister in prvak DL Gregor Virant je bil jasen, da je potegovanje za mesto v upravi gospodarske družbe v državni lasti s katere koli politične funkcije neprimerno. Oster je bil tudi zunanji minister in predsednik DeSUS Karl Erjavec. Zaradi kandidature Gašparja Mišiča se bo jutri sestalo vodstvo stranke DeSUS, kjer bodo člana nadzornega sveta Luke Nikolaja Abrahamsberga, ki prihaja iz vrst te stranke, pozvali, naj Gašparja Mišiča ne podpre. Če ta navodila ne bo upošteval, pa se Erjavec sprašuje, ali bo še primeren za nadzornika. Že včeraj pa je Erjavec ocenil, da Gašpar Gašpar Mišič ne bi bil nikoli kandidat za predsednika uprave Luke Koper, če ne bi bil član Pozitivne Slovenije, poslanec DZ oz. sedaj odstopljeni državni sekretar v kabinetu predsednice vlade. Erjavec sicer meni, da gre v tem primeru za politično kadrovanje in da sam odstop Gašparja Mišiča z mesta državnega sekretarja tega ne spremeni, zlasti, ker sam trdi, da se bo, če ne bo imenovan, vrnil v državni zbor, torej v politiko. Erjavec sicer meni, da imamo v Sloveniji druge bolj primerne osebe, ki so sposobne dobro voditi Luko.
Da za vodenje Luke nima ustreznih referenc, menijo tudi v SLS. Premierko pozivajo, naj se "neha sprenevedati, da s tem političnim kadrovskim mešetarjenjem nima nič". Strankina podpredsednica Olga Franca je še poudarila, da je videti, da Mišičevi želji očitno sledi tudi novi nadzorni svet na čelu s predsednikom Dinom Klobasom, ki je h kandidiranju povabil le nekatere privilegirane kandidate. SLS zato pričakuje, da bo te farse konec in da bo prišlo do javnega razpisa, na katerem bodo v skladu z internimi akti in pravili izbral najbolj ustreznega kandidata za predsednika uprave. Vlada se zadnji čas žal ukvarja zlasti s kadrovskimi zadevami, pa je opozoril predsednik SLS Franc Bogovič. Poudaril je, da človek s takšnim političnim nahrbtnikom, kakršnega ima Mišič, ni primeren za šefa Luke Koper. Prav tako pa ni dobra popotnica, da se s državnim premoženjem upravlja skorajda z ljubljanskega magistrata.
Morebitno imenovanje dosedanjega državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper bi bilo povsem neetično in nehigienično, pa menijo v NSi. Po njihovi oceni gre za prvovrsten vpliv politike na gospodarsko družbo, kar ne more prinesti želenih gospodarskih rezultatov. V NSi med drugim izpostavljajo, da je Gašpar Gašpar Mišič tudi brez izkušenj, ki so pri vodenju tako pomembnega in velikega podjetja, kot je Luka Koper, nujno potrebne. Sprašujejo se, "ali bo vlada svoje vlečne konje sedaj vpregla v ladje" in čemu takšen interes koalicije, da Gašpar Mišič postane predsednik uprave luke. Kot so zapisali, ima vlada v skladu z zakonom pravico, da kadruje v podjetjih v državni lasti. Problem pa je, da kadruje nekompetentne in nestrokovne ljudi. "Glavna referenca je članska izkaznica ene izmed vladnih strank," ugotavljajo v NSi. Tovrstno politično kadrovanje pa po njihovem mnenju dokazuje, da je skrajni čas za prodajo podjetij v državni lasti.
Kovač o političnem kadrovanju v SOD-u
Politično kadrovanje smo v tej vladi srečali tudi že pri kakšnem drugem primeru. O tem med drugim piše Stanislav Kovač v današnjih Financah.
Konec julija je bil za predsednika nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe imenovan Samo Lozej. Za koga gre? Enega najzvestejših političnih kadrov Zorana Jankovića. Že na spletni strani Pozitivne Slovenije lahko preberemo, da je kot član volilnega štaba sodeloval v vseh Jankovićevih predvolilnih kampanjah tako na lokalnih kot na zadnjih državnozborskih volitvah. Je tudi ustanovni član PS in dolga leta eden najpomembnejših političnih predstavnikov Jankovićevega kadrovskega omrežja v MOL, ki prek Javnega holdinga Ljubljana obvladuje številna podjetja, piše Stanislav Kovač v Financah. Prav Lozej je bil pred nedavnim imenovan za direktorja Termoelektrarne in toplarne Ljubljana, pred tem pa je bil direktor javnega podjetja Ljubljanske tržnice in parkirišča. Ob Lozeju je nadzornica Soda tudi Nives Cesar, ki je bila izvoljena na Listi Zorana Jankovića in je članica ljubljanskega mestnega sveta. Janković močno lobira tudi za Zdenko Grozde, direktorico Javnega holdinga Ljubljana, da bi postala predsednica uprave Soda, piše Kovač. Lozejevo imenovanje za glavnega nadzornika Soda je v resnici Jankovićeva vrnitev na »kraj zločina«, saj je bil prav ta kot pomemben predstavnik Kučanove kapitalske elite s pomočjo tedanje LDS politično kadrovan na čelo Mercatorja, nas spomni Kovač. Sledile so številne afere v času Jankovićevega vodenja Mercatorja, ki so razkrile skrite poti, kako imeti kot zasebnik korist od državnega premoženja.
Kovač tudi poudarja, da je problematika državnega lastništva ena največjih slabosti slovenskega gospodarstva, kar nas že več let opozarjajo številne mednarodne ustanove. Letošnja aprilska raziskava OECD Economic Surveys Slovenia poudarja svojevrstno lastniško anomalijo naše države, ki se kaže v dejstvu, da je vseh deset največjih podjetij iz prve borzne kotacije še vedno v prevladujočem državnem lastništvu. Po podatkih raziskave OECD vrednost državnega premoženja v Sloveniji dosega 11,3 odstotka BDP, kar nas uvršča v vrh. Tudi Evropska komisija je v nedavni aprilski analizi prav področje upravljanja državnega premoženja poudarila kot enega najbolj problematičnih delov našega gospodarstva, saj je prevladujoč lastniški in upravljavski položaj države v številnih podjetjih velika ovira za gospodarski razvoj, omejuje konkurenco, zavira pritok tujih neposrednih naložb in omejuje sposobnost hitrejšega odzivanja gospodarstva na krizo, piše Kovač. Raziskava tudi ugotavlja, da nakopičene izgube znižujejo vrednost kapitala države, kar na koncu plačujemo davkoplačevalci z različnimi dokapitalizacijami, transferji ter garancijami državnim podjetjem in državnim bankam, ki so v letih 2009-2011 dosegale kar 1,2 milijarde evrov in močno povečale primanjkljaj državnega proračuna.
Ekonomist Stanislav Kovač ob tem v današnjih Financah ugotavlja, da o tem poročilu mediji molčijo kot grob, sicer bi bila Slovenija prisiljena v hitrejšo privatizacijo državnega premoženja, kar pomeni tudi konec pretakanja koristi v zasebne žepe teh in onih političnih klik na račun državnih podjetij. Za to gre po besedah Kovača tudi pri Luki Koper - za prvi veliki frakcijski spopad strank PS in SD.
