Slovenska zastava
17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Slovenija
17. avgusta se spominjamo obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ta dan je zato državni praznik, a ne tudi dela prost dan. Državni praznik je postal leta 2005 na predlog nekaterih prekmurskih poslancev.
Jutri se bomo spomnili dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Vse do konca prve svetovne vojne so se namreč razvijali ločeno od ostalih Slovencev in so bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale znotraj Ogrske.
Narodno zavest je na prelomu iz 19. v 20. stoletje začela dvigati skupina katoliških duhovnikov, ki so se zbirali okoli Franca Ivanocyja. Pri novi maši Jožefa Klekla na Tišini so leta 1897 prvič razvili slovensko zastavo. Sestavili so tudi politični program, ki je poudarjal pomen vere v zasebnem in javnem življenju, verski pouk in lokalne časopise v materinščini.
Po koncu prve svetovne vojne smo imeli Slovenci največ sreče prav v Prekmurju. Mirovna konferenca je že maja 1919 soglašala s tem, da Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobi ta del ozemlja. Tako je jugoslovanska vojska oblast na ozemlju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo pet dni pozneje prepustila civilni oblasti. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju.
Med tistimi, ki so predlagali, naj se v Sloveniji tega spomnimo s posebnim dnem, je bil poslanec N.Si Jožef Horvat. "To željo po skupni enotnosti smo morali zapisati med državne praznike, da bomo tudi prihodnje generacije spominjali, kako smo nastali, se združevali in ohranili. To nas povezuje tudi v skupnih naporih za krepitev slovenske kulture in gospodarstva ter za večjo blaginjo vseh," je povedal za naš radio.
Prva državna proslava ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je bila leta 2006 v Beltincih. Leta 2007 je bila državna proslava v Murski Soboti, leta 2008 v Gradu na Goričkem, leta 2009 znova v Beltincih. Leta 2010 državne proslave ni bilo, saj je takratna vlada Boruta Pahorja zaradi varčevanja določila, da bo državna proslava ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev le še ob okroglih obletnicah oziroma vsakih pet let. Od takrat ta dan vsako leto s proslavo zaznamuje vsaj katera od prekmurskih občin.
"Prekmurci potrebujemo še veliko več kot le svoj praznik. Po avtocestni povezavi moramo v Prekmurje pripeljati dobre gospodarske programe z novimi delovnimi mesti. Res je, da se lahko vozimo v službe v oddaljena mesta. A prvi cilj mora biti poseljenost prekmurskega podeželja," je opozoril Horvat.
