p. Janez Šamperl
Pred praznikom Marijinega vnebovzetja pozivi k poglobitvi vere
Slovenija
Letošnji praznik Marijinega vnebovzetja bo med drugim zaznamovala nedavna odpoved služb ljubljanskega in mariborskega nadškofa, Antona Stresa in Marjana Turnška. Z rektorjema svetišč na Ptujski Gori in na Zaplazu smo se pogovarjali o zadnjih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem. Župnik Marko Japelj je dejal, da so ti priložnost za poglobitev naše vere, p. Janez Šamperl pa, da nas Marijin plašč vabi k zaupanju in upanju.
„Praznik Marijinega vnebovzetja je balzam za dušo, za duha, za našo vero. Imamo priložnost, da se stisnemo pod Marijin plašč,“ je dejal rektor svetišča na Ptujski Gori Šamperl. Dodal je, da v vseh trenutkih naše zgodovine Marijin plašč „ogrinja vso Slovenijo, Marijin plašč ogrinja ves svet tako, da se nimamo česa bati ampak se lahko z velikim zaupanjem stisnemo pod Marijin plašč in vsak pri sebi z novim ognjem prižgamo luč svojega duhovnega življenja“.
Vera se ne začne v Vatikanu, se ne začne pri papežu ali škofu, vera se začne pri meni, pa je v povezavi z zadnjimi aktualnimi dogodki v Cerkvi na Slovenskem dejal rektor svetišča na Zaplazu Japelj. Po njegovih besedah je naloga posvečenih oseb, da ljudem približajo vero. „Včasih jim to uspe, včasih, žal, tudi ne. Ampak moje življenje, ne glede na vse, gre naprej. Tudi v Marijinih časih je bilo marsikaj narobe v družbi, marsikaj je bilo narobe v judovskem templju, marsikaj je bilo narobe med vodilnimi osebami judovske vere, med velikimi duhovniki. Prav veliki duhovniki so poslali v smrt Njenega Sina, Ona pa je bila kljub temu še vedno Gospodova dekla, še vedno je hodila v isti jeruzalemski tempelj, še vedno je zaupala v Boga. Ljudje smo pač ljudje, institucije so človeške institucije, vse je podvrženo človeškim slabostim, zato bomo slejkoprej razočarani, takšna je naša človeška usoda. Naša vera pa mora imeti temelj nekje druge. Mislim, da je to, kar se moramo danes naučiti od naše Nebeške Matere.“
Dodal je še, da lahko zadnje dogodke sprejemno kot izziv, saj bomo morali živeti z njimi. „Lahko to pograbimo in to postane kot kost, ki jo bomo glodali, postane glavna tema naših pogovorov, zgražanja, obsojanja, ampak to našemu življenju ne bo dalo ne smisla in ne smeri. Lahko pa to, seveda, sprejmemo kot izziv, kajti s tem bo treba živeti.“
Rektor svetišča na Brezjah, p Robert Bahčič, pa je dejal, da nas praznik Marijinega vnebovzetja vabi, naj se naslonimo na Boga, „da je to tisto, kar človeka rešuje, in da je Marija nam blizu, nam kaže pot, po kateri naj hodimo, to je naj upoštevamo, kar nam naroča njen Sin. Zato so tudi Marijine zadnje besede v evangeliju: karkoli vam poreče, storite. In mislim, da smo dolžni storiti to tudi mi.“
