Velika planina
Ob primernem vzdrževanju planinske koče ostajajo prijazne do obiskovalcev in okolja
Avgust predstavlja višek planinske sezone, saj se v slovenske gore v teh dneh podajajo tudi številni, ki se z gorništvom sicer ne ukvarjajo. V tem času so zato zelo obremenjene tudi planinske koče. Da bi te ostale prijazne do obiskovalcev in okolja, planinska društva v zadnjem času veliko pozornosti namenjajo energetski in okoljski sanaciji koč.
Koče v pretežnem delu v lasti planinskih društev, delno v lasti Planinske zveze Slovenije in v manjšem delu tudi v zasebni ali drugi javni lasti. Po statusu so planinske koče športni objekti, saj so zelo pomembne in večkrat nujno potrebne za planinarjenje kot rekreativno dejavnost.
Opravljajo pa tudi številne druge funkcije. Služijo namreč kot zatočišče obiskovalcem gorskega sveta in reševalcem v primeru slabega vremena, prav tako so zelo pomemben element v sistemu zaščite in reševanja, saj so obveščevalne točke za javljanje v primeru nezgod. Obenem pa so informacijsko-turistične točke za obiskovalce gora.
Vzdrževanje planinskih koč v zadnjem času temelji na okoljski in energetski sanaciji
Planinska društva vzdrževalna dela na kočah običajno opravljajo pred začetkom poletne sezone. Letos so se ta zaradi dolge in snežene zime začela nekoliko pozneje kot običajno. Sicer pa večja dela društva na kočah opravljajo tudi poleti in jeseni, po koncu poletne sezone.
Pri obnovah in vzdrževanju planinskih koč upravljavci največji poudarek dajejo ekološki in energetski sanaciji. K ekološki sanaciji planinska društva s kočami po navedbah Planinske zveze Slovenije zavezuje uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Trenutno ima čistilne naprave že prek 40 planinskih koč, vse preostale pa naj bi po uredbi zanje poskrbele do konca leta 2017.
V okviru energetske sanacije planinskih koč pa društva dizelske agregate pospešeno nadomeščajo z alternativnimi viri energije. Med temi najpogosteje uporabijo energijo sonca in vetra.
Pri obnavljanju koč se sicer izvajalci soočajo z različnimi težavami, v več primerih z nedostopnostjo za dovažanje materiala po cestah, pogosto pa tudi z zahtevnimi vremenskimi razmerami. Pri popravilih na visokogorskih postojankah si tako pomagajo s helikopterjem, k nekaterim kočam vodi tudi žičnica, nekaj postojank pa oskrbujejo s pomočjo konj.
Finančna kriza se pozna tudi pri vzdrževanju koč
Obnove planinskih koč se običajno financirajo iz sredstev planinskih društev in javnih razpisov, občasno pa tudi z evropskim denarjem ali sredstvi podjetij in občin.
Kot poudarjajo na Planinski zvezi Slovenije, pa se tudi na tem področju v zadnjih letih čuti kriza. Namenski razpisi v zadnjem času namreč niso bili objavljeni, vse težje pa je pridobiti tudi sponzorska sredstva. Veliko slovenskih podjetij, ki so v preteklosti podpirala planinstvo, se je namreč znašlo v finančnih težavah. Prav tako država trenutno ne načrtuje novih namenskih razpisov za obnovo planinskih koč, opozarjajo na zvezi.
Zato vseh obnov planinskih koč društva ne bi zmogla brez pomoči številnih prostovoljcev. Tudi na tem področju se izkazuje, da je prostovoljstvo temelj delovanja planinske organizacije, pojasnjujejo na Planinski zvezi Slovenije.
Za okolju in obiskovalcem prijazne koče tudi s posebnimi certifikati
V želji po zagotavljanju čim bolj kakovostne oskrbe obiskovalcev gora pa na Planinski zvezi Slovenije vodijo tudi dva projekta, imenovana Okolju prijazna planinska koča in Družinam prijazna planinska koča. Koče, ki si želijo pridobiti katerega od teh certifikatov, se lahko prijavijo na poziv, njihovo vlogo pa nato oceni komisija Planinska zveza Slovenije.
Januarja letos so sicer že podelili prvih osem certifikatov okolju prijaznim kočam. Prejeli so ga Dom na Peci, Koča na planini Razor, Mozirska koča na Golteh, Koča na Blegošu, Krekova koča na Ratitovcu, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Cojzova koča na Kokrškem sedlu in Planinsko učno središče Bavšica. S projektom Družinam prijazna planinska koča pa je zveza pričela letos.
