Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović

So ločeni in na novo poročeni del Cerkve?

| 10.08.2013, 10:00 Marjana Debevec

Cerkev se sooča z mnogimi izzivi sodobne družbe. Med njimi je tudi vedno več ločenih in na novo poročenih parov, ki ne morejo prejemati zakramentov. To vprašanje so postavili že papežu Benedikt XVI. na svetovnem srečanju družin v Milanu. Takrat je dejal, da so ti prai prav zaradi njegovega trpljenja, ker ne morejo prejeti obhajila, dar za Cerkev in jo preko te njihove bolečine gradijo. Papež Frančišek pa je o tem vprašanju spregovoril z novinarji na letalu, ko se je vračal iz Brazilije.

Papež Frančišek pogosto v svojih nagovorih govori o Božjem usmiljenju. Zato je novinarje zanimalo, kaj bi bilo mogoče spremeniti glede možnosti prejemanja zakramentov za ločene in znova poročene. Želeli bi namreč, da bi zakramenti postali priložnost, da se jim približamo, ne pa da so meja, ki jih ločuje od drugih vernikov.

V odgovoru je papež poudaril, da je usmiljenje nekaj veliko večjega od tega vprašanja. „Mislim, da je zdaj čas usmiljenja. Živimo v času velikih sprememb, ko so veliki problemi Cerkvi, med njimi neprimerno pričevanje nekaterih duhovnikov, problemi korupcije v Cerkvi, klerikalizma, pustili mnoge, mnoge rane.“ Cerkev pa je po papeževih besedah Mati in mora rane zdraviti z usmiljenjem. „Če se Gospod nikoli ne utrudi odpuščati, tudi mi nimamo druge izbire: predvsem moramo zdraviti rane. Cerkev je torej mati in mora hoditi po poti usmiljenja“, je dejal papež. Tako je po njegovih besedah storil tudi oče, ko se je vrnil izgubljeni sin, ki mu je najprej naredil praznik, potem, ko je sin želel spregovoriti, pa mu je povedal, kaj se je zgodilo. „Tudi Cerkev mora narediti tako. Ne smemo jih samo čakati, ampak jim iti naproti! To je usmiljenje. Mislim, da je to pravi trenutek za usmiljenje“. Prvi navdih o tem je imel že Janez Pavel II., ko je začel govoriti o Favstini Kowalski, o Božjem usmiljenju... Prepričan je bil namreč, da je usmiljenje potreba današnjega časa.

Glede ločenih in novo poročenih pa je papež dejal, da obhajila ne morejo prejeti, vendar pa moramo po njegovih besedah na to vprašanje pogledati v luči celotne zakonske pastorale. Zato bo to ena od tem, o kateri se bodo posvetovali z osmimi kardinali 1., 2. in 3. oktobra. Papež je tudi povedal, da bo zakonska pastorala tema prihodnje sinode škofov. „Smo torej na poti do globlje zakonske pastorale“, je dejal papež. Zatem je navedel tudi mnenje svojega predhodnika v Buenos Airesu kardinala Quarrancina, ki je dejal, da je po njegovem mnenju polovica zakonov ničnih. Mnogi se namreč poročijo še povsem nezreli, ne zavedajo se v polnosti, da gre za vse življenje, ali pa se poročijo, ker je je pač tako v družbi. „Znova bo treba pregledati tudi pravno vprašanje ničnosti zakonov, saj cerkvena sodišča ne zadoščajo za to. Problem zakonske pastorale je zelo kompleksen“, je novinarjem še dejal papež Frančišek.

Papež Benedikt XVI. pa je glede vprašanja ločenih in novo poročenih na svetovnem srečanju družin poudaril, da da je treba preprečevati to njihovo trpljenje, kar pomeni poglabljati globoko in zrelo odločitev vse od zaljubljenosti dalje, ter nato zakonce skozi življenje spremljati. Tem ljudem pa moramo tudi povedati, da jih ima Cerkev rada, je poudaril papež. In to na konkreten način, kar je pomembna naloga župnij in katoliških skupnosti. Tudi brez prejetja telesnega zakramenta, so lahko po njegovih besedah duhovno združeni s Kristusom. Dodal je še, da so lahko zaradi darovanega trpljenja velik dar za Cerkev.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...