Evtanazija | (foto: pexels)
Referendum bo predvidoma 23. novembra
Slovenija Uredništvo Radia Ognjišče
Volivci bomo o usodi zakona, ki predvideva pomoč pri končanju življenja, najverjetneje odločali na referendumu 23. novembra. Tak predlog je objavljen v delovnem gradivu za četrtkovo sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo, ki bo pripravil predlog odloka o razpisu referenduma. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 21. oktobra.
O razpisu referenduma bodo sicer poslanci odločali na petkovi izredni seji državnega zbora, o sklicu katere naj bi se jutri dogovoril kolegij predsednice. Referendumsko vprašanje bi se glede na objavljene dokumente glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor, na seji dne, 24. julija 2025?«
Zakon, ki mu pobudniki referenduma nasprotujejo, bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, omogočil končanje življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.
Pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca opozarjajo na krivičnost in nehumanost zakona, očitajo pa mu tudi kršitev ustave, po kateri je človeško življenje nedotakljivo. Zahtevo za referendum so v državni zbor vložili s podporo nekaj več kot 46 tisoč podpisov.
Kakšni so postopki?
Po vložitvi s podpisi podprte zahteve volivcev in če je ta popolna, ima državni zbor skladno z referendumsko zakonodajo sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kakor leto dni. Pri tem mora datum glasovanja, do katerega bi preteklo več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, državni zbor potrditi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Na glasovanju volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor. Zakon do takrat tudi ne more stopiti v veljavo. Za uspeh zakonodajnega referenduma mora biti od ustavnih sprememb leta 2013 dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
V vsakem primeru pa velja, da državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
