Morje
Pavliha: Odločitev, da Slovenija glasuje proti terminalu, je le ena od zmag
Slovenija
V sklopu pogajanj držav članic Evropske unije se bo v Bruslju odločalo o potrditvi evropskega seznama energetskih projektov, na katerem naj bi bil tudi plinski terminal v Severnem Jadranu. Slovenska vlada se je odločila, da bo odločno nasprotovala temu terminalu in tako glasovala proti celotnemu seznamu projektov. Zunanji minister Karl Erjavec pa je zatrdil, da terminala Žavlje na omenjenem seznamu sploh ne bo, saj da Evropska komisija po njegovih informacijah tega projekta ne podpira.
"Potekali so različni sestanki na nižjih ravneh, kjer se je usklajevalo sestanek, ki se bo nanašal na listo najpomembnejših evropskih projektov. Mirno lahko zagotovim, da terminala Žavlje ne bo na tem seznamu," je o ozadju pogovorov povedal Erjavec. Po informacijah, ki jih ima, Evropska komisija tega konkretnega projekta ne podpira. Po njegovem projekt sploh ne izpolnjuje pogojev za to, da bi bil lahko uvrščen na seznam. Italijansko administrativno sodišče je namreč zavrglo odločbo glede okoljske presoje. Ta teden se torej v Bruslju ne bo zgodilo nič dramatičnega, saj gre le za eno fazo v postopku, medtem ko bo zelo pomembna odločitev o evropskem seznamu energetskih projektov sprejeta jeseni na Evropski komisiji.
Da bo Slovenija glasovala proti seznamu oziroma gradnji plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, je strokovnjak za pomorsko pravo dr. Marko Pavliha označil kot eno od zmag. "Tokrat sem pozitivno presenečen. Ampak to je le ena od bitk, ki je dobljena, resni problemi in naloge se šele začenjajo. Izkušnje zadnjih sedmih let namreč pričajo, da je bila slovenska politika absolutno premila do sosede in da je soseda ves čas pripravljala ta projekt. Gre skorajda za streljanje s fračo na Goljata, zato se moramo znova zavedati svojih možnosti, ki nam jih daje evropsko pravo, to pa je, da v skrajnem primeru, torej če diplomatski razgovori ne bodo obrodili sadov, do zdaj jih niso, da začnemo postopek pred Evropsko komisijo, če ta ne bo uspešen pa, da vložimo tožbo v Luksemburgu." Dr. Pavliha je na vprašanje, ali ni nenavadno, da se je vlada kljub tako glasnim nasprotovanjem terminalu kar dolgo časa delala gluho pred opozorili, odgovoril z naslednjimi besedami: "Imam občutek, da je kakšna mastna figa v žepu katerega od politikov oziroma podjetnikov. Nobena skrivnost namreč ni, da se govori o podobnem plinskem terminalu v Luki Koper. Od tod pojasnjujem tako rekoč pasiven odziv ali molk same Luke Koper. Seveda je to še večja katastrofa. Zavedati se moramo, da Severni Jadran kot izjemno občutljivo morsko območje ne prenese takšnih projektov. Zato sem sam že neštetokrat opozoril katerokoli vlado oziroma parlament, naj pred mednarodno pomorsko organizacijo začne postopek, s katerim bi Severni Jadran lahko razglasili za takšno posebej občutljivo območje. To pa bi nam omogočalo, da bi sprejemali še ostrejše dokumente oziroma pravne akte." Je pa strokovnjak za pomorsko pravo dr. Pavliha razočaran nad komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom. "On je zadolžen prav za okolje, a obnaša se, kot da ne bi bil na tem zelo dobro plačanem mestu in prestižni funkciji po zaslugi naše domovine. Poglejmo ostale komisarje, ki so bistveno bolj patriotski. Razumem, da je treba biti nepristranski, če imaš evropsko službo. A ne tako zelo nepristranski, da si potem bolj papeški od papeža."
O kakšnem seznamu bodo v Bruslju sploh glasovali? Gre za seznam prednostnih energetskih infrastrukturnih projektov v okviru evropskega instrumenta za povezovanje Evrope, za katere bo v obdobju 2014-2020 namenjenih pet milijard evrov. Za ta sredstva se poteguje tudi sedem slovenskih projektov. Evropska poslanka Romana Jordan je ob tem opozorila: "Dejstvo je, da je seznam prednostnih projektov nastajal zgolj na podlagi meril, ki določajo potrebe na področju energetike, ni pa upošteval okoljskih vidikov. Menim, da mora Slovenija na to opozoriti. V prihodnosti pričakujem, da četudi bo ta projekt ostal na seznamu prednostnih evropskih projektov, bo Italija vendarle morala izpolniti tudi evropske okoljske standarde." Komisija bo namreč v zadnji fazi procesa odobritve evropskih sredstev za posamezen projekt preverila, ali projekti spoštujejo vse zahteve v okviru evropske okoljske zakonodaje. Če bodo projekti kršili evropska pravila, jih bodo umaknili s seznama. Svojo vlogo pa bi lahko odigral tudi Evropski parlament. "Potem ko bodo o seznamu prednostnih projektov glasovali ministri, bo seznam prek Evropske komisije predlagan tudi Evropskemu parlamentu, tudi mi ga bomo morali potrditi. Sama že vnaprej povem, da bom glasovala proti, a ne pričakujem kakšnih bistvenih sprememb v Evropskem parlamentu."
Kako bodo članice odločale zdaj, ni povsem jasno. Za potrditev seznama je po navedbah virov potreben širok konsenz, torej ne soglasje. A kaj točno širok konsenz pomeni, ni znano. Končen seznam evropskih projektov pa bo, kot že omenjeno, jeseni sprejela Evropska komisija.
