Štular o raziskavi TI, ki sporoča, da je korupcija v Sloveniji velik problem
Slovenija
Slovenci kot najbolj skorumpiranega od 12 državnih sistemov vidijo politične stranke, kaže najnovejša javnomnenjska raziskava organizacije Transparency International (TI). Skoraj dve tretjini slovenskih anketirancev, 63 odstotkov, pa sta ocenili, da vlado obvladajo skupine, ki delujejo za lastne interese. Svetovno povprečje je 55 odstotkov.
Raziskava Svetovni barometer korupcije 2013 je zajela 114 tisoč ljudi v 107 državah in ponovno razkriva, da je korupcija močno razširjena. V Sloveniji so anketirali 1003 ljudi. Kar 27 odstotkov vprašanih po celem svetu je v zadnjih 12 mesecih pri dostopu do javnih storitev in inštitucij plačalo podkupnino, kaže raziskava. Slovenija je s šestimi odstotki vprašanih, ki so potrdili, da so morali plačati podkupnino, na lestvici dokaj visoko. Uvrstila se je v družbo Bolgarije, Estonije, Italije Švice, Velike Britanije in ZDA, kjer je podkupnino pri dostopu do javnih storitev plačalo med 5 in 9,9 odstotka vprašanih. Slovenija spada tudi v skupino držav, katerih prebivalci menijo, da se je stopnja korupcije v zadnjem času še povečala. Prebivalci 51 v raziskavo vključenih držav kot najbolj skorumpirano inštitucijo ocenjujejo politične stranke, med njimi je tudi Slovenija. Politične stranke slovenski anketiranci tudi sicer ocenjujejo kot najbolj skorumpirane med 12 različnimi sistemi države.
„Ker je tega podkupovanja veliko, pa to spodkopava pravno državo po vsem svetu,“ je ugotovil generalni sekretar društva Integriteta Vid Doria. V Sloveniji je sicer na to vprašanje pritrdilno odgovorilo šest odstotkov vprašanih, pred tremi leti pa štirje odstotki. Tako v tujini kot tudi v Sloveniji ljudje opažajo, da je največ korupcije v politični sferi, večina tudi vlade vidi kot neučinkovite pri spopadu s korupcijo oziroma vzpostavljanju integritete. Slovenski anketiranci menijo, da delovanje vlade narekujejo močne interesne skupine, to mnenje delijo tudi številni vprašani po celem svetu. Na lestvici od ena do pet, petica pa pomeni izjemno skorumpiranost, so politične stranke v Sloveniji dobile najvišjo oceno 4,2 (svetovno povprečje je 3,8). Sledi parlament z oceno 3,9. Politične stranke so bile po videnju državljanov najbolj skorumpirane med vsemi sistemi tudi v raziskavi leta 2010.
Zato je Doria prepričan, da treba v Sloveniji sprejeti nekatere konkretne rešitve, med drugim spremeniti zakon, ki ureja financiranje političnih strank in volilnih kampanj. Novela je sicer že pripravljena, vlada jo bo predvidoma obravnavala še pred odhodom na počitnice. Doria kot nujen ukrep vidi tudi razširitev pooblastil pri nadzoru premoženjskega stanja funkcionarjev, saj da pristojne institucije sedaj ne morejo pregledati finančnega stanja družinskih članov.
V primerjavi z raziskavo, opravljeno v letih 2010 in 2011, je stopnja prepričanja, da se državljani lahko spopadejo s korupcijo, upadla v 91 državah, ki so sodelovale v obeh državah. V Sloveniji je padec več kot 20-odstoten.
Najpogosteje izbrana aktivnost v boju proti korupciji je za večino držav podpis peticije, v to skupino se je uvrstila tudi Slovenija. Ostale možnosti so bile še denimo uporaba socialnih omrežjih ali udeležba na protestu. V Sloveniji bi se vsaj ene od aktivnosti udeležilo kar 95 odstotkov vprašanih.
Dr. Štular: Biti bi moralo jasno in se vedeti, kaj je zločin in kaj je kazen
Za komentar na raziskavo organizacije Transparency International smo vprašali direktorja Zavoda za oživitev civilne družbe dr. Mitja Štularja. Izsledki ga ne presenečajo, saj so podobno ugotovili že v deklaraciji Civilne družbe za pravično Slovenijo. Meni, da raziskava kaže na to, da institucije pravne države ne delujejo tako kot bi morale. „V vsaki demokratični državi, tudi v Sloveniji so institucije, ki bi to morale urejati. Biti bi moralo jasno in se vedeti, kaj je zločin in kaj je kazen in kakšna je ta kazen in seveda bi ta mehanizem morali tudi konsistentno izvajati. Pri tem bi sicer opozoril na floskulo, da so v Sloveniji vsi enaki. To ne drži, da so vsi enaki, to pomeni, da vendarle neko upanje mora v vsakem trenutku obstajati. Bi pa gotovo nekateri radi prikazali, da so vsi enaki, ker to pomeni, da nekako ljudje pridejo v neko pasivno stanje, v apatijo in niso pripravljeni narediti nobene poteze, nobenega angažiranja v smeri, da bi se stvari spreminjale.“
Na vprašanje na katerih področjih bi morala Slovenija več delati, da bi spremenila to, da lahko uspeš le s korupcijo pa je dr. Štular dejal: „Tudi v glavah in nas samih se bo moralo zelo veliko spremeniti.“ Meni, da raziskava kaže na to, da v naši državi institucije pravne države ne delujejo tako kot bi morale. Po njegovih besedah sta dve možnosti, ki lahko zelo veliko pripomoreta k boljšemu delovanju. „Eno so mediji, ki bi morali opozarjati na takšne stvari in drugo, kar smo mi začeli pred tedni in na to tudi opozorili pa je, da mora tudi civilna družba prevzeti aktivno vlogo. Postati ne samo nemi opazovalci pač pa tudi kritiki, ki na takšne anomalije opozarjajo. Pa ne samo s kritikami, ampak tudi s konstruktivnimi predlogi, da nastavimo ogledalo stanju, kakršno v Sloveniji. Le na ta način, če se bomo vsi angažirali, bomo lahko karkoli spremenili.“
Oglasila se je tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Zapisala je, da so rezultati raziskave pričakovani. Menijo, da ta kaže, da je problem korupcije v Sloveniji sistemski in da ima uničujoč vpliv na pravno in socialno državo. Zato rešitev ni samo v večji učinkovitosti organov odkrivanja in pregona ali pravosodja, ampak je potreben bistveno drugačen pristop k vladanju, mnogo več transparentnosti, integritete nosilcev politične oblasti, bolj pregledno financiranje političnih strank in drugačen odnos do državnega premoženja, ki ga politika pojmuje kot svoj plen.
