VIDEO: Papež na Lampedusi pozval k molitvi za pribežnike

Svet | 08.07.2013, 12:10 Marjana Debevec

Papež Frančišek je dopoldne obiskal italijanski otok Lampedusa, kjer je želel izraziti svojo bližino vsem migrantom, ki iščejo pot v boljše življenje. Papež je mašo daroval na morskem obrežju, kjer se je zbrala velika množica vernikov. Oltar so postavili na čoln, križ pa je bil v obliki sidra. Tako je celotno okolje spominjalo na dramo teh ljudi, ki iščejo pot v boljše življenje. Ob tem je sveti oče molil za tiste, ki so v morju našli smrt. V nagovoru je potrkal na vest vsem ljudem z vprašanjem: Kje je kri tvojega brata?

Papež je svoj nagovor začel z navedkom iz časopisov o ljudeh, za katere se je ladja upanja spremenila v ladjo smrti. „Ko sem pred nekaj tedni slišal za to novico, ki se je žal že večkrat prej ponovila, se je ta misel o trpljenju vedno znova vračala v moje srce“, je dejal papež in dodal: „Zato sem čutil, da moram priti danes sem, da bi molil, vam zagotovil svojo bližino ter hkrati zbudil vest ljudi, da se to, kar se je zgodilo, ne bi nikoli več ponovilo“.

Ob tem se je sveti oče zahvalil vsem prebivalcem Lampeduse, ki izražajo svojo pozornost prebežnikom. Čeprav so le majhna skupina, po papeževih besedah dajejo velik zgled solidarnosti.

Posebno misel je namenil migrantom muslimanom, ki nocoj začenjajo mesec posta ali ramazan. „Želim vam veliko duhovnih sadov. Cerkev vam je blizu v iskanju bolj dostojanstvenega življenja za vaše družine.“

Sveti oče je zatem zbranim predlagal evangeljski odlomek, kjer Bog vpraša Adama: Kje si? Adam je zmeden, ker misli, da bo lahko postal močan, da bo lahko vladal vsem, da bo postal Bog. Skladnost stvarstva se je tako porušila. To se po papeževih besedah ponavlja tudi danes, ko v človeku ne vidimo več bližnjega, ki naj bi ga ljubili, ampak nekoga, ki me moti; ki moti moje blagostanje. Bog nadalje vpraša tudi: Kajn, kje je tvoj brat? Želja po oblasti ustvarja verigo greha in smrti, je dejal papež.

Obe Božji vprašanji odmevata tudi danes. Saj se je tudi današnji svet zmeden. Ne znamo več varovati stvarstva in drug drugega. „Kje je tvoj brat? To vprašanje ni postavljeno drugim, ampak meni, tebi, vsakemu od nas. Ti naši bratje so poskušali pobegniti iz težkih situacij, da bi našli malo miru; iskali so boljši kraj zanje in za njihove družine. Našli pa so smrt. Kolikokrat ti ljudje ne najdejo razumevanja in solidarnosti, njihov glas pa se dviga k Bogu“, je dejal papež.

Zatem je povedel zgodbo enega od teh nesrečnikov, ki je na poti v boljše življenje naletel na trgovce, ki so jih izkoristili. Nekateri med njimi niso uspeli pobegniti. „Kdo je odgovoren za to kri?“, se je vprašal papež. Vsi odgovarjamo: jaz nisem odgovoren, s tem nimam nič opraviti. „Bog pa vsakega od nas sprašuje: Kje je kri tvojega brata, ki kriči k meni?“. Danes se po papeževih besedah nihče na svetu ne čuti odgovornega za te tragedije. Izgubili smo namreč občutek za bratsko odgovornost. Postali smo kot tisti hinavski duhovnik, o katerem govori Jezus v priliki o dobrem Samarijanu. Vidimo na pol mrtvega brata ob cesti in si mogoče mislimo: Ubogi človek, ter nadaljujemo svojo pot, saj ni naša naloga, da bi mu pomagali. Tako se pomirimo. „Kultura blagostanja, ki nas vodi do tega, da mislimo le na nas same, nas dela neobčutljive na krike drugih. Živimo v milnih mehurčkih, ki so sicer lepi, vendar niso nič, so le utvara, ki nas vodi do tega, da se ne zanimamo za druge; do globalizacije indiferentnosti“, je poudaril papež. Navadili smo se na trpljenje drugih, saj to ni naša stvar.

Ob sklepu pa je postavil še tretje vprašanje: „Kdo od nas je kdaj jokal zaradi vsega tega? Kdo je jokal zaradi smrti teh bratov in sester? Kdo je jokal zaradi teh ljudi, ki so bili na ladji? Kdo je jokal zaradi mladih mamic, ki so bile na ladjah s svojimi otroki? Zaradi teh ljudi, ki so želeli nekaj, da bi lahko preživeli svoje družine?“, je vprašal papež. Smo družba, ki je pozabila izkušnjo joka, trpljenja z drugim. Globalizacija indiferentnosti nam je vzela sposobnost jokanja. Zato je Gospoda prosil, da izbriše, kar je od Heroda ostalo v naših srcih ter za milost jokanja nad krutostjo, ki je v svetu. Gospoda je prosil odpuščanja za vse, ki so se zaprli v svoje blagostanje, ki vodi do anestezije srca, ter za vse, ki so na svetovni ravni zaradi svojih odločitev ustvarili pogoje za te drame.

Več o obisku

Papežev prihod na italijanski otok Lampeduso je imel simbolični pomen. Prišel je s policijskim čolnom, ki je pomagal na kopno več kot 30 tisoč priseljencem v zadnjih osmih letih. Papež je obiskal otok v spomin na približno 20 tisoč pribežnikov, večinoma in dežel Severne Afrike, ki so pri poskusu prehoda na drugo stran morja izgubili življenje.

Preživeli so svoje izkušnje delili s papežem. „Tukaj smo, ker smo zapustili svoje dežele iz političnih in ekonomskih razlogov. Marsikaj smo prestali, da smo prišli sem. Ugrabili so nas trgovci z ljudmi. Veliko smo pretrpeli. Potrebujemo vašo pomoč, sveti oče. Potrebujemo pomoč drugih držav,“ je povedal eden od priseljencev.

To dejstvo zaznamuje prvo papeževo potovanje izven Rima. Gre za potovanje solidarnosti in molitve, ki prinaša tolažbo priseljencem. „Veliko moramo moliti zanje,“ je dejal papež.

Papež se je odločil za obisk Lampeduse, ko je bral poročilo o smrti sedmih Severno Afričanov v bližini Sicilije. Prebežniki so se držali za ribiške mreže, vendar ko jih je lastnik zagledal, je prerezal vrvi in jih prepustil smrti.