Solunska brata in Slovenci
Slovenija | 30.06.2013, 11:00
Slovesnost ob 1150. obletnici prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med slovanske narode, v nas nehote vzbudi zanimanje, kako so naši kraji povezani z njunim apostolskim delovanjem.
Slovenci, ki so živeli v Panoniji so se s krščanstvom srečevali pod vplivom Ogleja, sredi devetega stoletja pa so sprejeli tudi oznanilo slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Na prošnjo kneza Rastislava sta leta 863 prišla na Moravsko, da bi tamkajšnje prebivalce v domačem jeziku utrdila v krščanski veri. Rastislav se je s tem želel otresti nemškega vpliva. Po uspešno začetem delu solunskih bratov, ki sta prinesla s seboj bogoslužne knjige v slovanskem jeziku, so začeli nemški škofje ovirati njuno delo. Ciril in Metod sta se zato leta 866 umaknila v Panonijo, kjer je vladal krščanski knez Kocelj. Panonijo so že pred tem pokristjanili misijonarji iz Salzburga. Kocelj, ki je iskreno občudoval delo Cirila in Metoda na Moravskem, se je razveselil njunega prihoda, saj sta govorila domač jezik. Dal jima je petdeset učencev, da bi jih „poučila v slovenski pisavi in sveti veri“.
Nekaj časa sta ostala na njegovem dvoru pri Blatnem jezeru, zatem pa po stari rimski cesti, ki ju je vodila skozi glavne kraje današnje Slovenije, odšla v Benetke, kjer sta branila slovansko bogoslužje. Od tam sta odšla k papežu v Rim, kjer je Ciril umrl. Papež Hadrijan II. je na prošnjo kneza Koclja leta 869 Metoda imenoval za nadškofa v Panoniji in na Moravskem. Sedež nadškofije je bil sprva kar na Kocljevem dvoru. Čeprav so nasprotniki kneza Koclja in nadškofa Metoda kmalu uspešno uničili njune načrte, so panonski Slovenci imeli nekaj let odlične duhovnike, ki so jih poučevali v veri in imeli bogoslužje v domačem jeziku.
