Z Belo knjigo slovenske osamosvojitve proti relativizaciji osamosvojitvenih dogodkov
Slovenija
Založba Nova obzorja je izdala Belo knjigo slovenske osamosvojitve, v kateri je povezala dokumente iz tega časa. Po besedah Janeza Janše, ki je prispeval uvodne besede, je knjiga odgovor na poskuse relativizacije osamosvojitvenih dogodkov. Drugi uvodničar Slavko Kmetič pa dodaja, da je nastala v želji, da bi ljudje bolje poznali ta del zgodovine.
Dokumente za zbornik je sicer zbralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Po besedah njegovega predsednika Kmetiča so to storili zato, ker veliko ljudi še danes ne ve, zakaj je nastala Slovenija in zakaj je propadel komunistični sistem. "Ko bomo odgovorili na omenjeni dve vprašanji, bomo marsikaj vedeli tudi za prihodnost," je ob tem dejal Kmetič.
Po besedah Janše zbornik vsebuje dokumente, ki med drugim kažejo, da v začetku 90. let prejšnjega stoletja vsi niso bili za slovensko osamosvojitev. Literature, ki to dokazuje, je sicer po njegovih besedah veliko, je pa vse težje dostopna. Ob tem je omenil takratno revijo Evropa, v kateri je bilo po njegovih besedah veliko norčevanj iz osamosvojitve, med drugim tudi Toneta Partljiča. Proti osamosvojitvi so se po Janševih besedah takrat izrekali še Igor Lukšič, Dušan Kumer, Lev Kreft, Mile Šetinc in drugi.
V času osamosvajanja so bili po besedah Janše, ki je bil takrat obrambni minister, nekateri prepričani, da bo šlo pri osamosvojitvi le za operetno, navidezno osamosvojitev, in se dejansko ne bo zgodilo nič. To so, kot je dejal, tujim diplomatom takrat razlagali tudi nekateri slovenski politiki, dokumente o tem pa vsebuje tudi danes predstavljena knjiga.
Nekateri politiki so po besedah predsednika SDS tudi sicer poskušali narediti vse, da do dejanske osamosvojitve ne bi prišlo. Z dopolnili v takratni skupščini se je skušalo čim bolj zmanjšati sredstva za obrambo, preprečiti oblikovanje realne vojaške moči, preprečiti ustavno podlago in podobno, vse za to, da Slovenija ne bi prevzela efektivne oblasti v roke, je dejal Janša.
Zavrnil je tudi nekatere navedbe, ki so se pojavile takoj po plebiscitu, češ, da so bili ljudje zavedeni, ker so mislili, da glasujejo za osamosvojitev, ne pa tudi za odcepitev od SFRJ. Po njegovih besedah se je takrat natančno vedelo, za kaj se glasuje.
Kmetič pa je ocenil, da je bil to, da je osamosvojitev uspela, čudež: "Odločilno je bilo to, da smo bili v pravem trenutku, na pravem mestu, pravi ljudje". Kot glavne štiri stebre osamosvojitve pa označuje zmago Demosa na volitvah leta 1990, projekt Manevrske strukture narodne zaščite, posvet poslancev Demosa v Poljčah in plebiscit.
Zbornik, ki obsega 700 strani, je sicer razdeljen v štiri sklope - razorožitev Teritorialne obrambe maja 1990, nasprotovanja ukrepom za zavarovanje osamosvojitve, ogledalo zakulisja, ter javna nasprotovanja in politično zakulisje.
