Matični parlamentarni odbor za prehodno obdobje za hrvaške delavce
Slovenija | 12.06.2013, 16:48
Prosto gibanje delavcev je temeljna svoboščina Evropske unije. A od širitve leta 2004 lahko stare članice ob prihodu novih to pravico začasno omejijo. Medtem ko se konec leta ta možnost izteče za Bolgare in Romune, bodo nekatere države povezave julija omejitve uvedle za Hrvate. V Sloveniji se bodo naši južni sosedje še dve leti zaposlovali in delali pod pogoji, ki veljajo za državljane nečlanic Evropske unije. Predlog zakona o uveljavitvi prehodnega obdobja je že potrdil odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Večjih pomislekov ni bilo. V SDS so le opozorili, da ni bilo širše analize vplivov tega ukrepa na gospodarstvo.
Članica povezave lahko delavcem iz novink dostop do svojega trga dela v celoti ali delno omeji za največ sedem let. Prehodno obdobje je razdeljeno na tri dele: najprej je mogoče omejitve uvesti za dve leti, nato jih članica lahko podaljša še za tri in na koncu še za dve leti. Po pravilih Evropske unije lahko države omejitve v zadnjih dveh letih prehodnega obdobja uveljavljajo le s tehtno utemeljitvijo, da bi njihova odprava pomenila resne ovire na njihovem trgu dela.
Maja 2004 so omejitve za delavce iz osmih novink uvedle vse stare članice razen Velike Britanije, Irske in Švedske. Po izteku prvih dveh let so omejitve odpravile še Finska, Španija, Portugalska in Grčija. V zadnji, tretji fazi, sta pri omejitvah vztrajali le še Avstrija in Nemčija.
Ob vstopu Romunije in Bolgarije leta 2007 so se za odprtje trgov dela večinoma odločile države, ki so se uniji pridružile v širitvenem valu maja 2004 - poleg Slovenije še Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Poljska in Slovaška, med staro petnajsterico le Finska in Švedska. Velika Britanija in Irska, ki omejitev za osmerico iz širitvenega vala 2004 nista uvedli, sta se ob vstopu Romunov in Bolgarov odločili drugače. Januarja 2009 so omejitve za delavce iz Romunije in Bolgarije odpravile Grčija, Madžarska in Portugalska, Španija je omejitev odpravila le za Bolgare. Od januarja 2012 so se za odprtje trgov dela odločile še Irska, Danska in Italija. Po razpoložljivih podatkih omejitve za romunske in bolgarske delavce tako zdaj še vedno veljajo v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Luksemburgu, Franciji, Belgiji in na Malti, za Romune tudi še v Španiji. Sedemletno prehodno obdobje se izteče konec tega leta.
Kopač Mrak: Slovenija ne zaostruje položaja
1. julija bo v povezavo vstopila Hrvaška. Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Velika Britanija bodo omejitve za delavce slovenske južne sosede zagotovo uvedle, saj so to že uradno sporočile. Slovenska vlada je v preteklem tednu potrdila predlog zakona o uveljavitvi dveletnega prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Hrvaške pri nas, zeleno luč mora po pristojnem parlamentarnem odboru prižgati še ves državni zbor, a to bo gotovo storil. "To ne pomeni, da zapiramo trg dela za hrvaške državljane. To pomeni le, da še dve leti ohranjamo takšno ureditev, kot je veljala do zdaj, torej, da se bodo hrvaški državljani lahko zaposlovali na podlagi delovnih dovoljenj," je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Kot je dodala, se je vlada za ta ukrep odločila zaradi zaostrenega gospodarskega položaja ter visoke brezposelnosti doma in pri sosedih. "Na hrvaškem so imeli 3. aprila letos kar 364.898 brezposelnih oseb. Na mejnem območju s Slovenijo je brezposelnih približno 100.000 ljudi." Kopač Mrakova meni, da gre za razumen ukrep, povračilnih ukrepov Hrvaške ne pričakuje. "Ne zaostrujemo položaja. Zgodba ostaja takšna, kot do zdaj."
V Zagrebu pričakujejo, da omejitev ne bodo uvedle Irska, Švedska, Slovaška, Češka, Danska, Finska, Estonija, Latvija, Litva, Romunija in Portugalska.
