Se bo zaradi finančnih rezov zmanjšalo tudi število občin?

Slovenija | 10.06.2013, 15:58

V Sloveniji je trenutno 212 občin. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je prepričan, da bi lahko shajali tudi s približno sto občinami, s čimer je razburil skupnost in združenje občin. Njuno vodstvo ima več pomislekov, med drugim opozarja, da so še kakšne druge poti do večjih finančnih učinkov. Strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj in pravnik Rajko Pirnat zagovarjata združevanje občin, a opozarjata na ustavne omejitve. Da gre za ukrep z ministrskega fotelja, ki nima veliko skupnega z resničnim stanjem na terenu, medtem menijo v Novi Sloveniji.

Virant je napovedal, da bi njegovo ministrstvo lahko že ta mesec pripravilo koncept zmanjševanja števila občin ter ga ponudilo v razpravo županom in koaliciji. Prepričan je, da je oblikovanje mreže občin v pristojnosti države: država jih je z zakonom ustanovila, njihovo število lahko tudi zmanjša. "Pri tem je treba poudariti, da je bila ta mreža občin postavljena zelo arbitrarno, da je bilo tukaj ogromno političnega trgovanja, da je bilo veliko občin ustanovljenih celo mimo referendumske volje, kar pomeni, da so bile na nek način ljudem vsiljene. Arbitrarnosti in politične kuhinje je bilo zelo veliko," poudarja. Zmanjševanje števila občin bi bilo po Virantovih besedah smiselno še pred naslednjimi lokalnimi volitvami, ki bodo prihodnje leto.

Ne v skupnosti ne v združenju občin temu niso naklonjeni. Predsednik skupnosti občin Ivan Žagar se boji, da bi ukinjanje občin lahko znižalo kakovost in dostop do storitev. Ne verjame, da bi se v katerem koli okolju svoji občini kar tako odpovedali. Tudi predsednik združenja občin Robert Smrdelj ne pozna primera, ko bi kdo predlagal ukinitev svoje občine. Opozarja še, da stroški z ukinitvijo občin ne bodo prav nič manjši, saj šol, prevozov otrok, domov za ostarele ne bo nič manj. Prav tako se sprašuje, kakšen bo izkupiček. Da se število zaposlenih v občinskih upravah z združevanjem občin ne bo bistveno zmanjšalo, saj bodo morale biti naloge opravljene, ocenjuje Žagar. Zato bi morala vlada po njegovem pri iskanju prihrankov prej poseči po kakšnem drugem ukrepu. Sam vidi večje možnosti za racionalizacijo, če bi naloge nekaterih državnih ustanov, kot so upravne enote ali centri za socialno delo, prenesli oziroma locirali na občine ali na skupne občinske organe. Spomnil je tudi na prenormirani sistem. Smrdelj, ki Virantov predlog ocenjuje kot populističen in neresen, ob tem opozarja, da je treba preveriti, ali se kaj takšnega sploh da izpeljati brez spremembe ustave.

"Stvar je daleč od tega, da bi bila enostavna in lahko rešljiva že do naslednjih lokalnih volitev," meni Vlaj. Podobno je tudi stališče Pirnata. "Sem samo slišal za namero, da bi dosegli sto občin. Kako so ti predstavljajo, ne vem. Gotovo to ne bo mogoče kar tako, da bi v neki pisarni nekdo zarisal teh sto občin, potem bi tam izvedli referendume in nato ustanovili občine. Tako ne bo šlo," pravi. Oba menita, da je občin preveč in tudi zagovarjata načrt, da bi jih bilo v prihodnje manj, a Vlaj opozarja, da je treba prej doseči dogovor z občinami. "Naša ustava predpisuje postopek za ustanavljanje občin. Za vsako teritorialno spremembo, ki bi se zgodila, tudi če je to združevanje majhnih občin v neke večje enote, je treba izvesti referendum. Ko enkrat občine posadiš, bo referendum tam seveda zelo težko uspel. Marsikje, kjer so bili proti, so te občine posvojili, ker so pripete na državne jasli," pojasnjuje Vlaj. Prav tako je zanj združevanje občin zelo vprašljivo, če ne bi temu sledil še razmislek, kako naj se financirajo, da bo to skladno z ustavo, in katere naloge naj opravljajo. Kot dodaja, bi bilo treba najprej sprejeti strategijo razvoja slovenske lokalne samouprave. Pirnat medtem rešitev vidi v spremembi sistema financiranja občin, "pri čemer to ne sme biti urejeno tako, da bi čisto obubožale majhne občine, ampak tako, da bi se majhne občine sčasoma prepričale, da je bolje, če se združijo v večje".

V Novi Sloveniji napovedanemu združevanju občin nasprotuje. "Z nastankom več občin v Sloveniji so te postale bližje ljudem in tudi regionalno so se področja začela hitreje razvijati. Menimo, da so prav ljudje največ pridobili s tem, ko smo dobili več manjših občin, kajti prej so se razvijali sami centri, večja središča, medtem ko se je z nastankom manjših občin Slovenija bolj enakomerno razvijala, razvijalo se je tudi podeželje," je prepričana predsednica stranke Ljudmila Novak. Prav tako meni, da je denar, ki ga prejmejo občine od države, dobro naložen v vsestranski razvoj Slovenije. "Nekje sem prebrala podatek, da v Sloveniji 70 odstotkov naložb, ki se zdaj izvajajo, izvajajo občine." Z združevanjem občin po ocenah Novakove zagotovo ne bi privarčevali na kratek rok, ampak bi kvečjemu za sam postopek potrošili veliko denarja.