Mag. Bernard Brščič
Brščič: Edino zdravilo slovenskih javnih financ je zmanjševanje javne porabe
Slovenija | 02.06.2013, 14:26
Zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda do leta 2015. To je nov rok, ki ga je Evropska komisija postavila Sloveniji. Ali so ukrepi v protikriznih dokumentih vlade Alenke Bratušek, ki so jih v zadnjih tednih preučevali v Bruslju, takšni, da nam bo to uspelo, je vprašanje, ki ga novinarji te dni postavljajo različnim strokovnjakom. Govorili smo z ekonomistom Bernardom Brščičem, ki opozarja, da je pristop, ki temelji na ekspanzivni fiskalni politiki, z javnofinančno konsolidacijo, katere bistvo je povečevanje prihodkov, popolnoma napačen.
Brščič pojasnjuje, da empirične izkušnje programov javnofinančne konsolidacije iz tujine kažejo, da tiste države, ki so šle v javnofinančno konsolidacijo prek povečevanja prihodkov proračuna, dolgoročno neuspešne. „Sam sem prepričan, da je edino zdravilo slovenskih javnih financ zmanjševanje javne porabe, kar pomeni brezkompromisno rezanje stroškov.“
Po njegovem je to smelo začela vlada Janeza Janše, ko je lansko pomlad ukinila vrsto ministrstev, agencij in svetov. Brščič ocenjuje, da se je začetna vnema ustavila, a poudarja, da bi jo morali nadaljevati. „Vendar je ta filozofija zdajšnjih neosocialistov prav nasprotna. Ti vidijo prihodnost v krepitvi javnega sektorja, v krepitvi javne porabe, čeprav je slovenska javna poraba ekscesno visoka.“
Izhajati iz tega, da proračunski primanjkljaj lahko zapremo le tako, da ne zmanjšujemo javne porabe ali vanjo posegamo le malenkostno, torej prihodke prilagodimo samo tej javni porabi, je po Brščičevih besedah uničujoče. Kot dodaja, je treba pogledati, koliko porabijo nam primerljive države. „Češka porabi 44 odstotkov, Poljska 43 odstotkov, Slovaška samo 37 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mi porabimo 51 odstotkov.“ Brščič je prepričan, da v Sloveniji javno porabo lahko korenito zmanjšamo. Ob tem omenja, da priporočilo Evropske komisije, da moramo proračunski primanjkljaj spraviti pod 3 odstotke bruto domačega proizvoda do leta 2015 pravzaprav precej milo. Bolj radikalno je nedavno sprejeto fiskalno pravilo, ki je že zapisano v slovenski ustavi. „Fiskalno pravilo nas napotuje, da moramo proračunski primanjkljaj spraviti v red velikosti pol odstotka bruto domačega proizvoda. Pogovarjamo se o odmiku velikosti milijarde evrov.“
Brščič ni optimističen. Ob takšni politiki, ki jo vodi zdajšnja vlada, je po njegovem tudi manj radikalen cilj nedosegljiv.