Pregled domačih dogodkov od 10. do 17. maja

Slovenija | 19.05.2013, 17:51 Tone Gorjup

Teden od „petka do petka“ je tokrat zaznamoval zadnji del poti relikvij svetega Janeza Boska po Sloveniji, ki so jih v petek sprejeli na Madžarskem. V Mariboru so se medtem spomnili 35. obletnice smrti svetniškega škofa Maksimilijana Držečnika. Na političnem prizorišču sta minuli konec tedna stranki SDS in SLS strnili svoje vrste. Prva je na volilnem kongresu dobila novega starega predsednika, druga pa je praznovala 25. obletnico delovanja. Medtem je vlada v Bruselj poslala program, s katerim želi najti izhod iz krize, glede katerega pa so v Evropski komisiji zaenkrat zelo zadržani. Vlada in sindikati so se v minulem tednu dogovorili glede varčevalnih ukrepov, dva najvidnejša moža vladne koalicije pa sta zrela za obravnavo pred protikorupcijsko komisijo, ker pa sta na pravi strani, do tega verjetno ne bo prišlo. Slovenka hokejska reprezentanca se je s svetovnega prvenstva poslovila že v predtekmovanju.

Sveti Janez Bosko v Sloveniji

V Sloveniji smo se od 1. maja do minulega petka na poseben način srečevali z vzgojiteljem mladine Janezom Boskom. V sklopu pripravi na 200. obletnico svetnikovega rojstva, ki jo bodo obeležili poleti 2015, njegovi posmrtni ostanki že več let potujejo po svetu. K nam so prišle iz Avstrije, minuli petek pa so jih sprejeli na Madžarskem. Obiskale so vse župnije kjer delujejo salezijanci ali hčere Marije Pomočnice, stolne cerkve in nekatera romarska središča po Sloveniji. Osrednja slovesnost ob prihodu relikvij svetnika Janeza Boska k nam je bila minulo nedeljo na Rakovniku v Ljubljani. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Anton Stres. Sredi minulega tedna so relikvije sprejeli še v murskosoboški škofiji. Med slovesnim bogoslužjem v stolni cerkvi je škof Peter Štumpf poudaril, da si je Don Bosko prizadeval mladim pomagati dozoreti v poštenega državljana in dobrega kristjana. Kot je še dodal, je bil evangelij zanj najboljša vzgojna metoda. Njegov ideal pa je bila svetost, ki tudi za nas ne bi smela biti nedosegljiva: „Če so za Svetega Janeza Boska še za časa njegovega življenja v Torinu govorili, da z nogami stoji na zemlji, s pogledom pa je v nebesih mi ta večer znova doživljamo to resničnost. Svetost se je iz nebes sklonila k nam. Kajti ti posmrtni ostanki bodo ob kancu časov gotovo vstali od mrtvih, v večno slavo v nebesih, saj jih je posvetilo svetnikovo življenje. Pot do nebes je najpomembnejša. Ta pot odloča o naši večnosti!“, je še dejal škof Peter Štumpf. Relikvije so za murskosoboško stolnico sprejeli še v Veržeju, kjer so zadnjič prenočile, v petek pa so jih izročili Madžarom.

Držečnik, svetniški škof

V mariborski stolnici Sv. Janeza Krstnika so imeli minuli ponedeljek spominsko mašo ob 35. letnici smrti petega Slomškovega naslednika škofa Maksimilijana Držečnika. Maševal je nadškof Marjan Turnšek. Že pred tem se je škof Jožef Smej v Sporočilih slovenskih škofij spomnil nekaterih srečanj z njim in zatrdil, da je bil škof Držečnik svetniška osebnost. Z njim se je srečal času študija, ko je pred vojno poslušal njegova predavanja iz dogmatike. Ko je Držečnik leta 1946 postal škof, je občudoval njegovo globoko vero, zaupanje v Boga in v Marijino priprošnjo. Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah so na oglasni deski pri samostanu že za časa njegovega življenja zapisali „svetniški škof“, kar je Držečnika takrat prizadelo. Škof Smej je zapisal: „Sedaj, ob 35. obletnici njegove smrti lahko mirne duše ponovim: Držečnik - svetniški škof ! Devet let sem bil dan na dan skupaj z njim v škofijski pisarni. Nikoli ni dvignil glasu, četudi bi včasih kanoniki v pisarni to zaslužili ...“ Tudi zato je škof Jožef Smej dodal, da ob obletnici smrti Maksimilijana Držečnika ne bo molil zanj, ampak k njemu kot priprošnjiku pri Bogu. Škof Držečnik je umrl 13. maja 1978 v Ljubljani.

Janša ostaja predsednik SDS

Slovenska demokratska stranka je imela minulo soboto v Celju 10. kongres na katerem so volili novo vodstvo. Delegati so s 522 glasovi za in 11 proti že sedmič zapored vodenje stranke zaupali Janezu Janši. Izvolili so tudi izvršilni odbor in nadzorni odbor SDS. Podpredsednike stranke pa bo na predlog predsednika izvoli svet stranke. Ta ni voljen, v njem pa so zastopani predstavniki lokalnih odborov. Janez Janša, ki stranko vodi od leta 1993, je napovedal, da se bo SDS še naprej borila na glavni fronti, da bo ostala suverena in glas normalnosti: „Slovenska demokratska stranka je slovensko državo soustvarjala, se borila zanjo, jo skušala narediti v časih, ko so bili izzivi zelo veliki, boljšo. In od samega začetka je bil naš cilj, da bi se v tej državi vsi počutili kot doma, oziroma, da bi jo vsi, ki v njej živimo, lahko s srcem čutili kot svojo lastno domovino. SDS je bila v tem času tista politična sila, ki je v filozofskem smislu zagovarjala kulturo življenja in ki je v ospredje postavljala vse tiste dogodke, ki so nas Slovence v usodnem času združili.“ Delegati so na tokratnem kongresu v Celju sprejeli osrednjo resolucijo Družba odgovornosti in svobode, ki ponuja odgovore na sedanje izzive ter položaj v državi. Sprejeli so še devet drugih resolucij za različna področja in tudi Majniško deklaracijo 2013. Prepričani so, da mora upravljanje z državo potekati skladno z vrednotami osamosvajanja Slovenije, sicer družba zaide v krizo. Po mnenju stranke nestabilen in posledično neučinkovit politični sistem omogoča ohranjanje lastniških, pravosodnih in medijskih monopolov. V nosilni resoluciji zato vnovič opozarjajo na nujnost spremembe volilnega sistema, ki bi šla v smeri večje enakosti, pravičnosti, preglednosti, odgovornosti, stabilnosti in učinkovitosti. Eno od poglavij resolucije namenjajo utrjevanju kulturne istovetnosti, poudarjajo vrednoto domoljubnosti. Zadnje poglavje namenjajo perspektivi Slovenije in Evropski uniji. SDS želi Sloveniji povrniti ugled in bonitetne ocene, ki so bile po njihovem značilne za čas med letoma 2004 in 2008. Kot navajajo, se zavedajo, da smo Slovenci sposobni sami sprejeti odgovornost za reševanje iz krize in za nadaljnji razvoj.

25 let SLS

Dan za kongresom SDS je praznovala Slovenska ljudska stranka 25. obletnico svojega delovanja. Slovesnost ob jubileju so pripravili v Krškem, kjer so se spomnili na 12. maj leta 1988. Na ta dan se je v dvorani hotela Union v Ljubljani zbralo več kot tisoč ljudi, med katerimi so bili večinoma kmetje. Prišli so na javno tribuno z naslovom Ali mora kmet res samo ubogati? Z njo so organizatorji skušali utemeljiti stanovsko-politično organiziranje kmetov. Udeleženci pa so bili prepričani, da je čas za povezovanje že nastopil. Tako so ustanovili Slovensko kmečko zvezo, ki se je dve leti zatem preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Na slovesnosti je člane stranke in goste nagovoril prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS, Ivan Oman. Najprej je orisal dogodke izpred 25 let, v odzivu na sedanje stanje v državi pa dejal, da država še vedno potrebuje spravo. Na koncu je SLS pozval, naj se napaja pri koreninah ter ohrani svoj program in samostojnost. Osrednji nagovor pa je imel zdajšnji predsednik stranke Franc Bogovič. O načrtih za naprej je povedal: „Naša želja je, da svoj delež v slovenski politiki povečamo. Naš cilj je, da naslednje leto dobimo evropskega poslanca iz vrst SLS in prepričani smo, da slovenski prostor potrebuje desnosredinsko stranko našega kova.“ Zatem je kot dan pred tem Janez Janša na kongresu SDS izrekel vrsto kritičnih pripomb na zadolževanje sedanje vlade: „Vlade, ki jih vodi slovenska politična levica, nimajo moralne pravice, da nas tako zadolžujejo, kot to počno v zadnjih petih letih. Levi politični populizem gre celo tako daleč, da danes za slovenske zablode in stranpoti krivi evropsko skupnost in tiste evropske politike iz vrst evropske krščanske demokracije, ki se zavedajo, da lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo.“ Po njegovih besedah prihaja čas, ko bo treba temeljito prestrukturirati državo, hkrati pa bodo morali vsi, ki odločajo v slovenski politiki, pravosodju, gospodarstvu, sindikatih in drugje, položiti račune za svoje početje.

Iskanje poti iz krize

Finančni minister Uroš Čufer je v ponedeljek finančnim ministrom članic območja evra predstavil finančni in gospodarski program vlade. V Bruslju bodo predložene načrte ocenili do konca maja. Že zdaj pa so sporočili, da mora Slovenija za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij ukrepati naglo in odločno, predvsem za povrnitev zaupanja v bančni sektor. Po mnenju Evropske komisije država nikakor ne sme zapravljati časa, zaenkrat pa je še prezgodaj reči, ali so načrtovani ukrepi dovolj za soočenje s problemi.

Vodje pogajalskih skupin vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali dogovor o varčevalnih ukrepih, stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014. Dogovor med drugim določa znižanje mase plač in tudi mehko odpuščanje. Končno odločitev o podpisu dogovora imajo v rokah organi sindikatov, ki naj bi to storili do začetka prihodnjega tedna. So podpis že zavrnili v sindikatu policistov, zdravniškem sindikatu in poklicni gasilci. V poslanskih skupinah dogovor večinoma podpirajo. Tako v opozicijskih kot v koalicijskih skupinah pa poudarjajo, da to ne bo dovolj. Po mnenju nekaterih bo treba izvesti še druge ukrepe iz pakta stabilnosti in z rezi poseči še na druga področja. Državni zbor bo o ukrepih iz sporazuma odločal v prihodnjih dneh.

Privilegiji elite

Ljubljanski župan Zoran Janković in nesojeni voditelj največje vladne stranke PS je po podatkih časnika Večer pred slabimi tremi tedni najel 250 tisoč evrov posojila pri Banki Koper. Običajni državljani s primerljivo plačo bi po poročanju raziskovalnih novinarjev lahko dobili le 25-krat manjšo vsoto. Slednji so še razkrili, da je ljubljanska občina pred letom 2006 pri tej banki plačala le en račun, od takrat naprej do zdaj pa so posli narasli na 198 milijonov. Komisija za preprečevanje korupcije se tokrat ni oglasila.

 Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je razkril 39 vozovnic, s katerimi je v letih 2009, 2010 in 2011 letel prek družbe Adria Airways. Gre za zelo poceni vozovnice, do katerih so bili upravičeni le zaposleni in poslovni partnerji letalske družbe in jih ni v redni prodaji.

V Aha Muri, kje se je v mesecu marcu zapletlo pri izplačilu plač, je po navedbah vodstva zaradi zmanjšanih naročil 300 delavcev preveč. V družbi, v kateri je 12 podjetij, pričakuje posojilo v višini sedem milijonov evrov, za katero bo delno jamčila država. Ta denar potrebuje za redno poslovanje in odplačevanje kreditov. Delavci so medtem dobili polovico aprilske plače. Ko je povedala solastnica podjetja Aha Mura Mojca Lukančič, bodo preostanek plače dobili do konca prihodnjega tedna, predvidoma že v torek, saj so tri od štirih bank, pri katerih je skupina Aha zaprosila za posojilo, to že odobrila. Zato je sindikat umaknil napovedano stavko.

20. letni koncert zborov Zavoda Sv. Stanislava

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bil prejšnjo nedeljo zvečer 20. letni koncert zborov in orkestra Zavoda sv. Stanislava. Jubilejni koncert je bil eden izmed vrhuncev praznovanja 20. obletnice vnovične ustanovitve Škofijske klasične gimnazije. V glasbeno in duhovno bogatem programu se je predstavilo več kot 400 mladih pevcev in instrumentalistov. Poleg gimnazijcev so bili na odru tudi učenci snovne šole Alojzija Šuštarja. Navzoči so med drugim lahko prisluhnili odlomkom iz opere Fantom iz opere in novemu delu Damijana Močnika, Hvalnici stvarstva. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril ravnatelj škofijske klasične gimnazije Jože Pucihar. Na kratko se je ustavil pri prvotni Jegličevi gimnaziji ter njeni usmeritvi in zatem nadaljeval: „Kot v začetku dvajsetega stoletja se tudi danes duhovniki in profesorji trudijo posredovati mlademu človeku vrednote in znanje, se pravi poleg izobraževanja še vzgojo za širšo družbeno občutljivost. Poslanstvo naše gimnazije je izobraževanje in vzgoja posameznika v skupnosti na temelju krščanskih vrednot in klasičnosti v razgledano, ustvarjalno in plemenito osebnost, pripravljeno za nadaljnjo celostno rast in odgovorno življenje v družbi.“ Med gosti v dvorani sta bila tudi ljubljanski nadškof Anton Stres in predsednik države Borut Pahor.

Pliberški pokol in vertinjska tragedija

V nekdanjem samostanu v Vetrinju pri Celovcu je minuli konec tedna potekal simpozij o usodi vojaških in civilnih beguncev v avstrijsko-jugoslovanskem obmejnem območju maja in junija 1945 z naslovom Pliberški pokol in vetrinjska tragedija. Pripravili so ga Katoliški dom prosvete iz Tinj, Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane, Inštitut za družbene vede Ivo Pilar iz Zagreba, Arhiv Slovenije in Mohorjeva-Celovec. Na simpoziju je Heinz Dieter Pohl med drugim razmišljal o enakopravnem zgodovinskem spoprijemanju z nacionalsocialističnimi in komunističnimi zločini v prostoru Alp in Jadrana. Ivan Otto je spregovoril o lastnih doživetjih v begunskem taborišču v Vetrinju ter v koncentracijskem taborišču Teharje, ki ga je vzpostavila komunistična partija. Na simpoziju so predstavili kraje pobojev od Vetrinjskega do Pliberškega polja maja 1945, spregovorili o državah naslednicah Jugoslavije in njihovem odnosu do zločinov komunističnega totalitarnega režima, o množičnih pobojih Hrvatov, Slovencev in muslimanov, o množičnih grobiščih, o pomenu Jaltskega sporazuma o izročanju beguncev, o kupčiji Titove Jugoslavije z Angleži, pa tudi o delovanju udbe v Avstriji in Nemčiji po drugi svetovni vojni.

Svetovno prvenstvo v hokeju in Slovenci

Na svetovnem hokejskem prvenstvu elitne skupine na Švedskem in Finskem se je Slovenija poslovila že v predtekmovanju. Izkupiček je bil slabši od želja in pričakovanj. Cilj, obstanek med 16 najboljšimi na svetu, ni bil dosežen. Kljub temu ocenjujejo, da so bili na tekmah z enakovrednimi ekipami blizu zmagam in točkam, pa obenem predaleč za uspeh. Selektor Matjaž Kopitar je ob tem izjavil: „Vse se je nekako zgrnilo na eno tekmo in to je bila tekma z Dansko. Če bi jih premagali, bi bili v A skupini, tako pa smo žal zgubili in se poslavljamo. Vendar pa gledamo naprej in bomo naredili vse, da bomo še boljši.“ Priložnost za vrnitev med najboljše bodo imeli Slovenci naslednje leto na drugoligaškem svetovnem prvenstvu. Tam bodo srečali stare znance Avstrijce, s katerimi se že dve leti skupaj selijo iz elitnega razreda v divizijo I in nazaj. Ob njih so v diviziji I (skupina A) za leto 2014 še Južna Koreja, Japonska, Ukrajina in Madžarska.