Papež Frančišek o veri, družini in Cerkvi
Svet | 04.05.2013, 15:54 Tone Gorjup
Izšel je angleški prevod knjige pogovorov med kardinalom Jorgejem Bergogliom in argentinskim rabinom Abrahamom Skorka z naslovom: O nebesih in zemlji. Knjigo s podnaslovom Papež Frančišek o veri, družini in Cerkvi v 21. stoletju je izdala založba Image Books. V njej najdemo dragocene vpoglede v misli papeža Frančiška o široki paleti vprašanj, od splava in istospolnih 'porok' do evtanazije in kapitalizma.
Papež začne s poudarkom o pomembnosti dialoga, ki se po njegovih besedah rojeva iz spoštljive drže do drugega človeka, iz prepričanja, da ima drugi povedati kaj dobrega. On in rabin potem začneta odkrito razpravo in vsak pove svoje poglede. Po temah je knjiga razdeljena na 29 poglavij. (Papež med drugim spregovori o hudiču. „Mogoče je eden njegovih največjih dosežkov v teh časih, da nas prepričuje o tem, da ne obstaja in da je vse mogoče določati na čisto človeški ravni,“ pravi. Glede vprašanja pedofilije je Bergoglio neposreden, močno nasprotuje premeščanju krivih duhovnikov iz ene župnije v drugo ter občuduje 'pogum in neposrednost' pri uveljavljanju ničnostne tolerance za tak zločin. Kardinal Bergoglio v knjigi pogosto poudarja pomen svobodne volje ter nasprotuje vsaki obliki klerikalizma in fundamentalizma. 'Duhovnik, ki je samo šef, osiromaši tiste, ki iščejo Boga,' pravi. Mlade lahko takšna stroga religioznost, ki pravi 'stori to, stori ono', voditi v slabo pripravljenost na življenje, nesposobnost za ravnanje v krizi ter ob slabostih drugih. Posledica tega pa je, da jim preprečuje, da bi spoznali in razumeli Božje usmiljenje.
O evtanaziji papež, ko je bil še kardinal v Buenos Airesu, pravi, da starejši niso deležni skrbi, kakršne bi morali biti, ampak ravnajo z njimi kakor z odpadnim materialom. Ko govori o splavu, pa kardinal Bergoglio pusti vero ob strani, da poudari, da je po znanosti genski zapis osebe navzoč že v trenutku spočetja in ga že naredi za človeka. 'Splav je uboj nekoga, ki se ne more braniti,' reče preprosto. Nadalje z rabinom Skorkom obravnava vprašanje istospolne 'poroke', ki jo označi za 'protivrednotno' in 'antropološko nazadovanje'. Slabi ustanovo zakonske zveze, ki obstaja že tisočletja. Vendar pa kardinal znova poudari pomembnost svobodne volje, kar vključuje tudi svobodo za greh. 'Če je Bog pri stvarjenju tvegal, da nas je naredil svobodne, kdo sem jaz, da bi se v to vmešaval?', se vpraša. Pravi, da mora človek jasno govoriti o vrednotah, mejah, zapovedih, duhovno in pastoralno nadlegovanje pa po njegovih besedah ni dovoljeno.
V knjigi pogovor z judovskim rabinom kardinal Bergoglio spregovori tudi o ponižnosti, samozadostnosti, politiki in medijih. Zapiše tudi svoje mnenje o kapitalizmu in komunizmu. Pravi, da ima kapitalizem 'lastno duhovno izprijenost, ko kroti religijo, da ga ne bi preveč motila, ter ji tako daje 'neko presežnost, vendar le prav malo'. Duhovna sprevrženost komunizma pa je zavračanje presežnega, ker je prepričan, da 'človeka hromi' in mu ne dopušča, da bi napredoval. Kar zadeva skrb za reveže kardinal razlikuje med pristnimi deli ljubezni in 'dejavnostmi, ki pomirjajo družbeno vest, ki so opravljene zato, da se 'človek počuti dobro glede sebe'. Ljubezen pa, pravi, 'zahteva, da gre človek iz sebe, da se resnično daje drugim'. Velika nevarnost pri pomoči revnim je, da bi zapadli drži 'zaščitniške očetovske skrbi', ki jim ne dovoli, da bi rasli.
Zatem papež Frančišek pravi, da je bistvenega pomena evangelizacija, ne pa prozelitizem. Pri veri gre po njegovih besedah za privlačnost s pričevanjem. Sicer pa v knjigi najdemo tudi razpravljanje o znanosti, globalizaciji, ločitvi, vzgoji, holokavstu in ženi. Pogovori o vsaki temi so povečini kratki, zgolj dajejo okus o papeževih mislih, toda ker tako malo vemo o novem svetem očetu, so tudi najkrajši odlomki dobrodošlo branje.
