S projektom Dan boja proti melanomu do boljše osveščenosti o pomenu samopregledovanja kože

Slovenija | 27.04.2013, 02:03

Združenje slovenskih dermatovenerologov je že šesto leto zapored organiziralo javnozdravstveni projekt Dan boja proti melanomu.

Dan je bil namenjen preventivnemu osveščanju širše javnosti o pomenu samopregledovanja kože za zgodnje odkrivanje kožnega raka melanoma in nevarnostih izpostavljanja sončnim ultravijoličnim (UV) žarkom.

V okviru letošnjega projekta je nastala akcija z naslovom 10 minut za življenje, ki bo slovensko javnost preko nacionalnih medijev osveščala o nevarnostih sonca in melanoma. S televizijskih zaslonov bosta gledalce nagovarjala ambasadorja projekta, nekdanji vrhunski smučar Jure Košir in televizijska voditeljica Mojca Mavec.

Ambasadorja projekta bosta skupaj z dermatologi opozarjala, da je redno samopregledovanje kože najboljša preventiva pred melanomom. Deset minut mesečno, ki jih porabimo za popoln samopregled kože, lahko reši življenje. Kot ugotavljajo v omenjenem združenju, je projekt Dan boja proti melanomu v šestih letih pomembno prispeval k večjemu poznavanju problematike in uspešnejšemu zdravljenju.

Melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka; ključno pravočasno odkrivanje

Melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka, saj se razmeroma hitro razširi v sosednja tkiva in različne organe. Obenem pa je melanom ena redkih bolezni, ki jo lahko dejansko opazimo. Zato je bistveno, da redno pregledujemo kožo in odkrijemo melanom pravočasno. Dovolj pozornosti je treba nameniti tudi ustrezni zaščiti pred soncem.

Pomembno je, da smo pozorni na spremembe na koži. Strokovnjaki opozarjajo, da moramo biti pozorni tudi na novonastala znamenja in ne samo na obstoječa. V približno 30 odstotkih primerov se namreč melanom razvije v že obstoječem kožnem znamenju, v približno 70 odstotkih pa se pojavi kot novo znamenje kjerkoli drugje na koži.

Rizična skupina so ljudje z zelo svetlo kožo, svetlimi lasmi in zelenimi ali sivimi očmi

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto diagnosticirajo nemelanomski kožni rak dvema do trem milijonom svetovnega prebivalstva, 132.000 ljudem pa melanom. Ta številka naj bi se do leta 2015 še podvojila v državah, kjer je večina prebivalstva belopolta. Letno v Sloveniji melanom odkrijejo pri nekaj manj kot 500 bolnikih.

V rizično skupino spadajo ljudje, ki se izpostavljajo soncu in ljudje z zelo svetlo kožo, svetlimi, rdečimi ali svetlo rjavimi lasmi in modrimi, zelenimi ali sivimi očmi. Ti ljudje so pogosto pegasti, zlahka jih opeče sonce, njihova koža pa običajno ne porjavi. Najpogosteje za melanomom zbolijo odrasli med 40. in 75. letom.

Najboljša metoda za odkrivanje melanoma je t. i. metoda ABCDE, ki nas opozarja, na katere spremembe znamenj moramo biti pozorni. Posebej moramo biti pozorni, če je kožno znamenje asimetrično, če ima nepravilen rob z izrastki, če je večbarvno od svetlo rjave do črne in je večje od šest milimetrov, ter ali se pojavijo spremembe v obliki, barvi oz. debelini znamenja. Napotke za samopregledovanje kože je mogoče najti na spletni strani melanoma-day.com.

Najpogostejši vzrok nastanka vseh vrst kožnega raka je izpostavljanje UV žarkom

Najpogostejši vzrok nastanka vseh vrst kožnega raka so UV žarki. Ponavljajoče, posebno pa intenzivno izpostavljanje soncu, katerega posledica so sončne opekline, posebno v otroštvu, zvišuje tveganje za razvoj melanoma in nemelanomskih kožnih rakov. Nevarna pa je lahko tudi nenamerna izpostavljenost soncu.

Zaščito pred škodljivimi vplivi UV sevanja v prvi vrsti predstavlja mehanična zaščita. Neizpostavljanje sončnim žarkom v najbolj vročem delu dneva oz. zaščitna oblačila, pokrivala in očala. Šele kadar se fizično ne moremo zaščititi pred soncem, je pomembno, da izberemo kakovostne pripravke za zaščito pred soncem ter jih redno in pravilno nanašamo na kožo.

Preživetje slovenskih bolnikov z melanomom je skoraj 95-odstotno

Po besedah dermatologa Igorja Bartenjeva smo v zadnji letih v Sloveniji dosegli veliko osveščenost prebivalstva: "Posledica je, da večino melanomov odkrijemo v začetnih fazah bolezni. Preživetje slovenskih bolnikov z melanomom je skoraj 95-odstotno. Takšno preživetje imajo le redke najrazvitejše države na svetu."

Melanom v večini primerov opazi sam bolnik ali njegovi svojci. Žal bolniki pogosto odlašajo z iskanjem pomoči, dokler sprememba na koži ne zadebeli, zakrvavi ali postane moteča. "V napredovali fazi melanom lahko zaseva v notranje organe in ogrozi življenje bolnika. Statistično je preživetje najboljše pri debelinah melanoma pod enim milimetrom," pojasnjuje dermatologinja Ana Benedičič.

V Sloveniji je bila srednja vrednost debeline primarnih tumorjev na prelomu stoletja še vedno skoraj dva milimetra, medtem ko so jo v nemško govorečih deželah s preventivnimi programi od začetka 80-ih let že uspeli zmanjšati pod en milimeter. Po besedah Benedičičeve so šele v zadnjih letih tudi pri nas pogostejši bolniki, ki pridejo na pregled, ko sprememba kože, sumljiva za melanom, še ne povzroča težav in ni izraziteje zadebeljena.

Združenje slovenskih dermatovenerologov deluje na področju razvoja dermatovenerologije že od leta 1997. Cilj združenja je vzpodbujanje raziskovalnega dela, prenašanje znanja in sodelovanje z ostalo zdravstveno javnostjo. Prav tako si prizadevajo za izobraževanje in osveščanje javnosti prek projektov, kot je Dan boja proti melanomu, ki ga združenje organizira skupaj s farmacevtsko družbo La Roche-Posay.