Nadškof Anton Stres
Nadškof Stres: Odločiti se moramo, da hočemo biti optimisti
Slovenija
Brdo pri Kranju je včeraj gostilo prvo konferenco projekta Slovenija 2030. Sodelovali so strokovnjaki z različnih področij. Strinjali so se, da država potrebuje dolgoročno vizijo. Omenjali so različne ključe za prihodnji uspeh Slovenije, od spodbujanja znanja do uveljavitve pravne države. Ob tem so opozorili na potrebo po enotnosti in zaupanju.
Na konferenci se je na povabilo pobudnika, predsednika države Boruta Pahorja, zbralo približno 30 intelektualcev. Ocenili so, da so razmere v družbi slabe in terjajo premišljeno reakcijo. Ponudili so več različnih modelov oziroma vizij za prihodnost Slovenije, vse temeljijo na ustvarjanju okolja, prijaznega za znanje in inovacije, ter trajnostnem razvoju.
Da je razumljivo, da si vsakdo nekaj želi in ima neke perspektive, je med drugim poudaril predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. "Gre za to, ali so vizije, ki jih imamo, ki si jih želimo, tudi uresničljive, ali so racionalne, preudarne, premišljene, ali vzdržijo oziroma pijejo vodo, kot običajno rečete v določenih krogih. To je tisto, ker je potrebno," je dodal. Po besedah nadškofa Stresa je hkrati nujna tudi želja po viziji: "Mislim, da je v tem trenutku zelo pomembno, da se odločimo iz etičnih razlogov, da hočemo biti optimisti. Ne na pamet ali zgolj volontaristično, ampak da se resnično odločimo za to. Drugače ne vem, kako bi lahko izšli iz težkih časov." Nadškof Stres meni, da imamo zgled v bližnji preteklosti. "Ker smo se v letih 1989 in 1990 odločili in ker smo hoteli, smo lahko izpeljali spremembe, čeprav so bili tudi argumenti proti. Veliko je torej odvisno od hotenja in etične motivacije za to. Samo od sebe se ne bo nič naredilo," je bil jasen. Prepričan je tudi, da se lahko učimo od družb v soseščini, ki jih kriza ni tako globoko prizadela kot nas. "V preteklosti smo se sicer učili, ampak velikokrat zelo selektivno. Tisto, kar nam je ustrezalo, smo od ostalih vzeli, tisto, kar nam ni bilo po godu in ni služilo našim interesom, smo zamolčali." Nadškof Stres vidi pri izdelavi oziroma koncipiranju prihodnje vizije države precej težav, s katerimi se bo treba spopasti. "Treba bo oblikovati prioritete, kaj je najpomembnejše, kaj je temeljno. Drugače bomo imeli ideje, ki bodo na različnih ravneh," je poudaril. Strinja se z vsemi, ki opozarjajo na nezadostnost pravne države. "To je ena naših velikih pomanjkljivosti. Povezana je s temeljno vrednoto, h kateri je zavezana vsa zahodna civilizacija in tudi Evropa jo je zapisala v svoje dokumente, to je dostojanstvo sleherne človeške osebe. Iz tega sledijo človekove pravic, svoboda, demokracija. Sodobna država je nastala iz etičnih pobud. Sodobna država, v kakršni živimo tudi mi, je zgrajena na ideji dostojanstva človeške osebe. In to zavestno zgrajena. Ni nastala samoniklo, stihijsko, ampak zavestno, z odločitvijo Evropejcev, da živijo v skupnosti, kjer bosta svoboda in dostojanstvo vsakega spoštovana in bodo ljudje na svojo državno ureditev lahko pristajali svobodno, ker bo to racionalno, dobro in pravično. So pa tukaj različne hitrosti in različne ravni. Velikokrat ponavljam izrek: Pravni sistem oziroma politično ureditev lahko spremenite v treh mesecih, gospodarskega v treh letih, miselnost ljudi pa v treh generacijah. Mislim, da je tu naš problem. Miselnost nas vseh, ki jo moramo spremeniti, če želimo urediti ostale stvari. Ob tem trčimo tudi na vprašanje vzgoje in izobraževanje. Prepričan sem, da je to nujno, zato tudi pozdravljam to pobudo."
Razpravljavci na konferenci so bili precej enotni, da je treba iti do moralnih temeljev, ki nas združujejo kot skupnost. Nadaljnje diskusije ne vidijo v obliki dokumenta, ampak v obliki procesa.
